Dan mrtvega naroda!

01. november 2012 ob 09:30 | 76


Mogoče je današnji dan res namenjen nekoliko morbidnemu razmišljanju. Vendar razmere so pač takšne, da ni ne razlogov in optimističnega pričakovanja, da se ne bi spomnili, sedaj že zloveščega stavka Predsednika republike ob naši osamosvojitvi: »Danes so dovoljene sanje, ...« In bile so sanje, trajale so dvajset let in potem smo jih dosanjali!

Sedaj se ne zbujamo, hodimo naokrog kot mesečniki in se sprašujemo, kam so šle naše socialne vezi, kam je šla skrb družbe za posameznika, kam je šel nasmeh na licih velike večine naših ljudi. Zakaj nas vedno več gleda v tla ali išče uteho v povsem marginalnih zelo zasebnih zadevah. Kje smo ga tako polomili, da smo na najboljši poti, da bo Dan mrtvih postal praznik nekega naroda.

Ko tako razmišljam in iščem »prvega gibalca« naše nesreče, me vse usmerja v našo kadrovsko politiko. Ni nobena učenost, da so problemi sposobne kadrovske selekcije v državi v obratnem sorazmerju z njeno velikostjo. Torej, čim večja država je, manj je problemov in obratno, manjša kot je, tem lažje se h koritu nagnetejo nesposobneži, bleferji, diletanti, lopovi vseh barv, skratka vse kar ima skupni imenovalec v njihovi sposobnosti, da uničijo prav vse česa se dotaknejo.

Ni mi žal, da se nisem takrat prerival v prve vrste (odgovornosti), niti nimam te volje več sedaj. Res pa je, da me je en minister vzel za kratek čas za pomočnika. Ravno toliko, da smo dokazali, da se dajo zadeve izvrstno peljati in da ni nerešljivih problemov. Pomirja me dejstvo, da je od takrat minilo že več kot 6 let, vendar naše najboljše rešitve še vedno veljajo, z njimi se hvalijo drugi, čeprav bi morale biti že zdavnaj nadgrajene in usklajene z nastalimi spremembami.

Torej, tem povzpetnikom smo zaupali, tako, naivno, dobronamerno in v zahvalo so nam izpeljali osamosvojitev brez da bi rešili vsaj temeljna vprašanja z našimi sosedami, recimo Hrvaško. Pa če gre za ozemeljska vprašanja ali finančna.

Danes zbegano gledamo na uro in ugibamo, kje sta kazalca. Nihče pa ne opazi tega, da se naša ura, ki kaže v obdobje propada te države, vrti vse hitreje in hitreje. Včeraj me je napadel nek brezveznik, kaj naj mu drugo rečem in se norčeval iz Gibanja PRAVICA. Res je na Facebooku, res je, da nas je manj kot je prstov na eni roki, res je, da se sploh ne jezim zaradi tega. Vem pa le eno, vsaka stvar, ki se hoče rešiti, zahteva svoj čas in zgoditi se mora vseeno v nekem trenutku, ko obstajajo še možnosti za rešitev. Nam se pa zapirajo ta vrata možnosti!

Zato, kupite si svečo, le eno in se pripravite na dan, ko jo boste z nostalgijo prižgali za našo pokojno državo!

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev