Koliko pokrajin, da bo zagotovljena smiselna vsebina?

10. junij 2012 ob 20:07 | 86
Bodimo povsem praktični in si oglejmo primer iz socialnega področja. V predlanskem letu sprejeta Strategija socialnega varstvo predvideva na 150.000 prebivalcev ustanovitev enega kriznega centra. Po logiki vladnega predloga bi torej ali kršili to pravilo, saj imamo kar devet od 14 predlaganih pokrajin, ki tega kriterija ne dosežejo, ali pa bi torej zopet napravili zmedo z nekaterimi »unikatnimi« rešitvami, ki nam jih pač »vsili« praksa, namesto da bi priznali, da je za to kriva naša nesposobnost celovitega pristopa.

Nesrečna obsedenost s potencialnimi novimi položaji za strankarske zaslužnike bo dolgoročno povzročila da bodo posamezne novo komponirane pokrajine večno ostale slepi žepi slovenske nerazvitosti.

Eden od temeljev doseganja vsebine je seveda tudi izhodišče, po katerem mora pokrajinska raven oblasti imeti svoje lastno premoženje, finančne vire in svoj proračun. Za avtonomno delovanje pokrajinske lokalne samouprave so pomembne takšne rešitve, ki ji omogočajo lastni sistem financiranja. To je dejstvo, ki še kako negira izhodišče da ustanovitev pokrajin ne sme sloneti na konceptu, po katerem je pokrajina iz občin izvedena skupnost.

Pokrajinska (regionalna) samouprava je del demokratičnega upravljanja in morajo zato regionalne oblasti imeti minimalne standarde demokratične zgradbe in biti opremljene z zakonskimi pristojnostmi in zmožnostjo, znotraj ustavnih in zakonskih okvirjev, urejati in upravljati del javnih zadev na temelju lastne pokrajinske odgovornosti in v interesu njihovih prebivalcev.

Prav tako je tudi povsem odveč dilema ali naj ostane dvotirni sistem ali naj se sočasno reformira upravna organiziranost Slovenije. Prava odločitev je enotirni upravni sistem, ki bi imel naslednje cilje: odprava današnjih pomanjkljivosti državne uprave na lokalni ravni, in zadostitev potreb po vzpostavitvi pokrajin.

Povsem sprejemljiva so vladna izhodišča, da se morajo v iskanju najustreznejše politično strokovne rešitve upoštevati štiri osnovna izhodišča in sicer že navedena prostorska členitev, regionalna identiteta, geografske značilnosti in seveda kulturno zgodovinski vidik.

V kolikor se v ospredje dileme kako oblikovati pokrajine postavlja vsebina, so seveda vprašanja forme povsem marginalizirana. Slovenija ta trenutek za uresničitev nalog avtonomije regijske samouprave, torej decentralizacije državne oblasti in za vzpostavitev pogojev zdravega tekmovanja med pokrajinami, ne potrebuje več kot 5 + 1 pokrajino. Oblikovati bi morali največ pet geografskih pokrajinskih enot in eno mestno enoto s statusom pokrajine, to je glavno mesto Ljubljana.

Civilna družba in tudi stroka ne bi smela več molčati in dopustiti, da se z nami ravna kot s čredo ovac. Za neumnosti nima ta trenutek naša država niti denarja niti časa.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev