Lahko smo pomirjeni

14. junij 2012 ob 23:14 | 71
Prehitro je minilo nekaj več kot pet let, kar smo v naše strateške dokumente zapisali naslednje besede:

Slovenija mora povečati stopnjo zaposlenosti in razširiti delež zaposlenosti starejših. V ta namen moramo razviti obsežen sistem iskanja in zagotavljanja zaposlitev v netržnih zaposlitvenih priložnosti z možnostjo fleksibilnega začasnega ali trajnega prehajanja oz. vračanja na realni ekonomski trg, v katerega bodo poleg obstoječih institucij vključeni tudi novi partnerji, predvsem agencije za zaposlovanje in posredovanje dela. Konkurenčnost slovenskega gospodarstva je odvisna od kakovosti delovne sile. Zato potrebujemo reformo izobraževalnih programov in povečanje učinkovitosti študija ter stalno do usposabljanje zaposlenih. Država bo spodbujala podjetja, da bodo izboljšala izobrazbeno strukturo zaposlenih, povečala uporabo inovativnega znanja ter zaposlovala tudi težje zaposljive.

Spremembe na trgu dela z gibkimi oblikami zaposlovanja (delo na domu in na daljavo, samozaposlovanje, krajši delovni čas itd.), ki jih spremljajo ustrezne oblike socialne varnosti, so način nižanja brezposelnosti, omogočajo pa tudi večjo prilagojenost zaposlenosti posameznikovim potrebam in željam. Posebna pozornost je namenjena zmanjšanju regionalnih neskladij pri zaposlovanju in omejevanju neenakosti na trgu dela. Zato prožnost trga dela zahteva visoko stopnjo socialnega soglasja in zaupanja.

To so ukrepi, ki se vključujejo predvsem v ključni razvojni prioriteti »Moderna socialna država in večja zaposlenost« in »Učinkovitejša uporaba znanja in kakovostna delovna mesta« ter bodo najbolj prispevali k ciljema povečanja stopnje gospodarske rasti in celovitega človekovega razvoja.


Seveda ni bilo nič od tega uresničenega, nekaj zaradi političnih gnilih kompromisov s posameznimi interesnimi skupinami, nekaj zaradi nesposobnosti in nestrokovnosti, največ pa zaradi tega, ker nikoli nismo uspeli razmejiti nacionalni interes od individualnih človeških interesov. S sprejetjem zakona ZUJF, smo praktično onemogočili izvajanje vseh teh navedenih ukrepov. Sedaj potrebujemo le še nekega vrača - šamana, ki nas bo prepričeval, da gospodarska rast in celovitost človeškega razvoja, nista ogrožena. Sem kar pomirjen!

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev