Namesto bloga!

18. november 2012 ob 20:54 | 99

Res smo bili v 60-tih letih Titovi pionirčki in člani ZSM, nihče nas ni strašil, da moramo biti skojevci in podobne neumnosti. Predvsem pa smo se držali načela, ki ga je Tito izrekel v Splitu. Ne onega znanega: tujega nočemo, svojega ne damo! Temveč učiti se, učiti se in učiti!

In res smo se učili, vsega. Če sedaj pogledam svoje otroke, kje se konča njihovo obzorje družbenih povezav, se mi zanje stori kar milo. Recimo, sedaj je »oh in ah – twitanje«, katerega motto je v največ 140 znakih povedati čim večjo bedarijo!

Torej v sredi 60-tih let sva s sedaj slavnim pisateljem Dragecom J. obiskovala Srednjo tehniško šolo. Dragec J. se je vozil iz Maribora, mi ki pa smo bili iz bolj oddaljenih krajev (od Kopra, Nove Gorice, Trbovelj, Celja, Prekmurja in Prlekija, da Maribora ne omenjam) smo bivali v internatu. V internatu smo odkrili kinoprojektor in seveda takrat še brez računalnikov, je to bil za nas izziv za povsem novi svet. Mene so določili in me poslali, da opravim tečaj za kinooperaterja 16 mm filmov. Rečeno storjeno, Delavska univerza v Mariboru, predavatelj slavni Danilo in dobil sem potrdilo (ki mi je bilo že takrat prva karta za poklic, ki ga seveda nisem izbral, lahko pa bi). In potem smo vsak teden ob petkih imeli kinopredstave v jedilnici. Nekatere so bile kar zabavne. Recimo švedski film Kozel v raju, sem moral zelo zanimivi del kar petkrat zaustaviti, zavrteti nazaj in zopet predvajati.

Najbolj zanimivi pa so bili sobotni večeri. ki so povezovali tako internatce, kot tudi vozače. Šola je najela plesnega mojstra Kozarja iz Maribora, ki nas ni samo pripravljal na maturitetne korake in uvod v Gaudeamus igitur, torej v Polonezo in druge kvadrilje, temveč se je naša abeceda kulture pričela s klasičnimi buržoaznimi plesi, angleški in dunajski valček, foxstrot, potem vsi latinsko-ameriški plesi., ameriški plesi: charleston, jive, bogie-vogie. Na koncu pa seveda še naša folklora, valček in polka. Ampak sam ples je lahko tudi zgolj tehnično vprašanje, nas pa je Kozar uvedel v umetnost medsebojnega spoštovanja, oblačenja, komunikacije itd.

Zato so bile naše sobote pravi majhen buržoazni praznik, kjer so si fantje nadeli srajce, nekateri tudi kravate, hlače trapezarice, čevlje špičake, se nadišavili in veselo na ples. Dekleta so bila skoraj vsa v oblekah, krilih s čevlji z višjimi petami. Pa ne mislite, da nismo imeli trenerk ali športnih copatov, vendar takrat smo vedeli kaj se spodobi in kaj ne. Brez zapovedi! Skratka v ničemer se nismo razlikovali od mladih iz zahodnega sveta! Nismo hodili naokrog v kombinezonih ali trenerkah in mahali s knjižicami visoko dvignjenimi nad našimi glavami. Nismo si grozili in nismo se tepli. Pripravljali smo se na življenje, z žarom na licih, nasmehom na ustih in z vero in optimizmom na jutri!

Teflonci seveda tega ne morejo razumeti, saj jim nekdo sistematično vceplja v glavo, da so pred letom 1991 na tem prostoru živeli zgolj »komunistični zombiji«, ki so samo iskali povode, da so prihajali ljudje v »ledermantlih« in poskrbeli, da je »ljudi uzela magla«!

Vendar ne, ni bilo tako! Mi smo se pripravljali na Evropo in svet, na integracijo, na prihodnost, ki bi naj bila še boljša. In kar je največji paradoks, to prihodnost smo omogočili, jo dosegli. Podporniki klerofašisma so šele po letu 1991 prilezli in raznih lukenj ali se vrnili od tam, kamor so zbežali po izdajstvu naroda, pa se sedaj trkajo po prsih in nam želijo soliti pamet o vsem. Malo morgen!

Sedaj smo na vse to skoraj pozabili, predvsem pa na to, da so v glavnem bili v prvih vrstah »komunajzarji« kot kulturniki, študenti, delavci, intelektualci. Torej mi smo tam demonstrirali maja leta 1988. Izgleda, da smo se tudi takrat zmotili! Zato, nas in našo generacijo tlačiti v mentalne družbene skupine, ki so se narobe odločile v času svetovnega spopada med svobodo in nacifašizmom, sedaj, ko kapital obuja to pošast ponovno, je nekaj nezaslišanega. Sam ne mislim molčati!

Komentarji 2

če želiš komentirati, se
arja
arja4 leta nazaj

Hej, prav fajn je blo. Mater, a sem res že tolk stara :)

Merlo
Merlo4 leta nazaj

Starost je v pozabljanju. Dokler se spomniš. si mlada!

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev