Tako neopazne novice!

29. oktober 2012 ob 22:44 | 70
Pesem s spodnjega videoposnetka posvečam spominu na Gumarsko industrijo Sava. Nova tovarna na Laborah je namreč zrasla ravno v letu, ko je nastala ta pesem (1970). To je bil zgleden primer sodelovanja s Semperitom in moram reči, da sem ponosen, da sem tam delal dve leti. Kot vam je znano, so jo prejšnji teden kupili Čehi.

Tako, prav potiho jih lahko zasledimo. Nekje spodaj, pri dnu, na tretji, četrti ali peti strani. Sicer bi bilo za vpletene najbolje če jih sploh ne bi bilo, vendar sedaj imamo demokracijo, svobodo in svojo državo. Zato moramo imeti tudi novice.

Eh gospodje, te pesmi je konec. Še zadnji tajkuni rešujejo svoje premoženje in bežijo na varno. V mislih imam prodajo Ljubljanskih mlekarn. Družba Lactalis naj bi od družb NFD Holding, Sava, Factor banka s KD banko in skladov KD sklenila dogovor o nakupu 50,3-odstotnega lastniškega deleža v Ljubljanskih mlekarnah. Torej tistih mlekarn, ki so hotele biti pomemben regijski igralec in povezovalec slovenske mlekarske industrije. Da zadrugam ni uspela njihova želja, je to že sama po sebi žalostna in sramotna zgodba.

Moja želja ni, da se ukvarjam podrobno s fenomenom prodaje Ljubljanskih mlekarn, temveč s fenomenom naše nedržavnosti, torej vsega česar smo se lotili v zadnjih dvajsetih letih. Nekdo bi dejal, ravnali smo v marsičem narobe. Naenkrat ugotavljam, da se s to trditvijo sploh ne morem strinjati. Tisti, ki so imeli priložnost vladati v zadnjih dvajsetih letih, so še kako prav ravnali zase in za svoje gospodarje. Poglejmo le nekaj primerov:

- lastninski certifikati, namesto, da bi nadaljevali z razvojem ideje samoupravljanja, saj sta v njej izjemno povezani dve ključni zadevi, državni interes in zasebna lastnina. Osebno sem pričakoval od naših »ekonomskih genijev«, da bodo uveljavili takšen certifikatni sistem, a se bo družbena lastnina transformirala v zasebno, del, ki pa bi ostal nad vrednostjo zasebne pa v državno lastnino. Ne dobili smo sistem, ki je omogočal nastanek PID-ovskih baronov, razvrednotenje večine certifikatov in neobvladljive zaslužke izredno majhnega kroga ljudi. Posredno pa se je tudi začel proces demontaže Slovenije, najprej kot pravne (beri politične) države, nato pa sedaj še socialne države.

- Sprememba strukture gospodarstva, se je kot proces začela konec 90-tih. Še dobro se spomnim, ko je župan Sovič rjul v Mariboru, »imamo prevelik delež industrije in premajhen delež trgovine!« In kaj imamo danes? Po zadnjih podatkih smo menda v EU država z največjim strukturnim deležem trgovine, skratka v položaju, ki ga je že Prešeren preklel, ko je dejal, da smo »rojeni« zgolj za krošnjarje. Zato pa naj nas ne preseneča, da je blago na policah slovenskih trgovin bistveno dražje, kot pa trgovin recimo v sosednji Avstriji. Govorim o absolutni razliki, brez upoštevanja kupne moči.

- Država brez hrbtenice, to postaja Slovenija, kajti naše zblojene sanje o tem, da bo naša perspektiva n.pr. turizem, pomeni, da bo zahtevnost slovenskih delovnih mest padla še za eno stopnjo nižje, iz III. tarifnega razreda v II. TR. Svojo bazično industrijo smo uničili, predelovalno smo prodali tujcem (ne slepomišimo se z nekim prostim pretokom kapitala, saj je bistvo tega – odtek dobička), storitve propadajo zaradi nizke kupne moči in izginjanja srednjega razreda.

Še vrsto stvari bi se dalo tukaj izpostaviti, pa ni nobene potrebe. Ljudje bodo še vedno volili razne Pahorje, Janše, Erjavce in podobne like, katerim je pravzaprav nemogoče narediti njihov politološki profil. Naša država pa gre počasi, vendar zanesljivo na smetišče zgodovine. Marsikdo se bo nasmehnil in v sebi nekaj zamomljal o pretiravanju. Ja, točno tako so se nasmihali ob prihodu fašizma, nacizma, diktature v Čilu in Argentini in še kje. Ali se lahko to karkoli spremeni. Odgovor je seveda – da.

Vprašanje je le ali smo mi tega vredni. Če pogledamo le zadnjih 100 let naše zgodovine in naše medsebojne odnose, je odgovor definitivno – ne!

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev