Vojaški prevrat v Argentini (4)

13. oktober 2012 ob 10:54 | 77


Splošni vpliv vojaške diktature v Argentini na družbene odnose – IV.del

V luči treh prej napisanih blogov bi sedaj morali lažje razumeti aktualne politične razmere v Sloveniji. Recimo kje je smisel aktivnosti ministra Žige Turka, kaj je naloga ministra Vizjaka, vse prioritete ministra Gorenaka, da o obrambnem ministru Hojsu ne govorimo. Zato tudi ne preseneča silovit napad aktualne vlade na intelektualizem v državi, reorganizacijo policije in kot smo včeraj slišali vojske. Koncept dveh brigad je ofenziven koncept in ne obramben, ofenziven tudi v smislu vzpostavljanja »zasedbenih con« v državi, prenos aktivnosti iskanja »subverzivnih aktivnosti in nosilcev a en nivo nižje.

Argentina 1976-1983 v Poročilu o CONADEP, kjer so tudi informacije, pomembne za razkritje različnih načinov, od ugrabitve in mučenja ljudi, skrivnih centrov za pridržanje, itd žrtev pričanj, v celoti prikazuje nek krvavi stroj in njegove komponente, ki so še danes težko razumljive, kaj se je zgodilo v tej državi Latinske Amerike. Več kot 30.000 ljudi preprosto manjka! Namreč toliko jih je preprosto izginilo, 30.000 državljanov so aretirali, mučili in pobili brez sojenja. Marsikdo mi je ugovarjal, da v naši državi to pač ni mogoče. Nikoli nisem trdil tega. Trdim pa, da so cilji isti le metode s v niansah razlikujejo.

Ideološki nosilci, organizatorji in eksekutorji so bili člani Argentinske protikomunistične zveze, Argentinske organizacije za pravice, in Argentinske vojaške zveze. Osnovni ideološki moto pa je bil uničite vse, ki so nosilci širjenja idej v nasprotju s krščansko in zahodno civilizacijo. Tudi pri nas se pojavlja vrsta organizacij, ki ne skriva svoje politične »zadrtosti« in protikomunizma.

V Argentini sta na vseh stopnjah izobraževanja bili, tako cenzura, kot tudi laž, vseprisotni. Knjige so obravnavale navedeno družbeno ekonomsko tematiko"transparentno" neresno, v njih ni bilo besed kot so »zlobnost ali kaznivo dejanje«. Tudi glasba je bila usmerjena v zatrtje protestov in popularne pesmi so bile v celoti opredeljen kot "podtalne - subverzivne." Kaj pa je pri nas, iste cilje bodo dosegli z višjim DDV.

80% državljanov Argentine med letoma 1976 in 1983 je bilo vpisanih v šolskem letu v srednjo šolo, vendar se skoraj nihče ne more spomniti na svoje družabno življenje in / ali študentske izhode, bodisi poslušanje pesmi ali pesmi nekoč priljubljenih na protestih. Pri nas, se zmanjšuje število štipendij, subvencije za dijaške domove, prepoveduje se popivanje na javnih mestih itd. Kako perfidno.

Kar 17,4% Argentincem, ki so pripadali visokemu razredu, se je zdelo, da živijo na drugem planetu, izolirani od sveta. Tudi pri nas imamo že takšen sloj ljudi, ki so brezglavi podporniki neoliberalizma.

V Argentini so ljudje počasi spoznavali resnico o tem, kaj se je dogajalo, ampak je nasilje doseglo tako stopnjo, da se še tudi sedaj, vrsto let po diktaturi čutijo ustrahovani in si ne upajo spregovoriti. Po prvih dveh letih je bilo jasno, da je gospodarska politika nezaposlenosti manjši problem in je začel opažati bolj problem pogrešanih oseb. To je bil trenutek, ko so se podjetja in argentinski ljudje obrnili proti vojski. Pri nas ljudje izginevajo na drug način, selijo se v tujino, mi pa na žalost teh povezav nismo sposobni opaziti.

Sklenitev tega skromnega povzetka najpomembnejših vidikov nastanka diktature lahko končamo s tem, da se lahko osredotočimo v eni izmed najbolj škodljivih posledic za sedanjost in prihodnost njihove družbe, to je vprašanje pogrešanih in v tem okviru seveda vprašanje, kaj lahko to pomeni za nas. Katere organizacije so v slovenskem okolju tiste, ki želijo prevzeti vlogo »3A«? Zakaj se pri nas tako pospešeno izvaja reorganizacija policije, sodstva in vojske, na polju ekonomskega razvoja pa nič? Zakaj pri nas tuji špekulativni kapital lahko nemoteno trka na vrata kabineta predsednika vlade?

Zbudimo se in krepko zamislimo!

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev