Ljubezenska zgodba

06. junij 2012 ob 21:01 | 111
Kakšna noč. Kakšne sanje. Saj veš, da so bile o tebi. Ja bile so lepe, žive in vesele. Sanje po navadi nimajo velikega vpliva na moje razpoloženje, a tokrat priznam res so m i polepšale jutro. Dan se je še toliko bolje začel, ker je zunaj že sijalo sonce in obljubljalo pravo pomladno idilo.
Pogrešal sem te. Vse je bilo čudovito, le majhen delček v meni je bil prazen, pust. Nekaj mi je manjkalo. Odločil sem se za majhen sprehod. Brez veliko priprav in premišljevanja sem obul soperge in iz omare vzele flis jakno. Noge so kar same začrtale pot in ne da bi se zares zavedal že sem stopal po poti. Sončni žarki so me božali ter me spominjali na tvoje nežne objeme. Kolikokrat sva prehodila to pot z roko v roki, včasih objeta, včasih glasna in včasih molčeča. Najina rutina je dvorezen meč. Tako domača in varno ljubeča, tako prazna in srhljivo boleča. Dan je preveč lep, da bi si dovolil, da mi temne misli in grenka osamljenost pokvarita mir in lepoto veselja. Stopam po poti in se vstavim ob najini klopi. Prazna je. Veje mogočnega drevesa se za enkrat še gole sklanjajo nad klopjo in tiho obljubljajo senco v dolgih prihajajočih poletnih dneh. Sedem. Vse je tako domače. Voda žubori pred menoj in na stezi za mojim hrbtom slišim tiho pogovarjanje dveh prijateljic, ki sta izkoristili dan za sprehod in klepet. Njuna glasova se tiho oddaljita in spet sem prepuščen sebi, zvenu drobnih valov, ki se kotalijo čez skale. Sonce počiva na mojem obrazu. Nekaj me zmoti ena me opazuje. Počasi odprem oči a je ni nikjer. No sprva tako mislim, nato te opazim. Se spomniš tiste male račke z dolgim zelenim vratom. No priplavala je bližje in ni bila sama. Ob njej je velik samček, gleda me z rahlim nezaupanjem. Njo varuje. Nasmehnem se in že iz navade pobrskam po žepih. Okregam se v mislih, da se nisem spomnil prej in s seboj vzel nekaj posušenega kruha. A sreča je na moji strani, v žepu najdem keks, tistega, ki sem ga včeraj dobil ob kavi in še sam ne vem zakaj sem spravil v žep. Odvijem papir in keks prelomim na pol. S počasnimi gibi vstanem in z nežnim glasom jima povem, da imam malenkost za njiju. Vseeno se malo oddaljita in me opazujeta. V vodo vržem obe polovici in sedem nazaj na klop. Hitro se približata in vzameta vsak svoj del. Ostaneta blizu obale, zaupata mi. Nasmehnem se in naslonim nazaj. Kar presenečen sem, da pod svojim hrbtom čutim trdo stranico. Pričakoval sem tvojo mehko telo. Tvojo varno ramo in ljubeč objem. No danes se bom sprijaznil s soncem in prebujajočo naravo, naslednjič pa se bom razvajal ob tebi.

Komentarji 2

če želiš komentirati, se
dadada123
dadada1235 let nazaj

Lepo in slikovito si opisal svoja občutja.Tudi prejšnji sestavek mi je bil všeč.Včasih je treba izlit svoje misli...

meteor123
meteor1235 let nazaj

Ja se cisto strinjam z teboj vcasih sem malo razočaran pa napisem kaksno ljubezensko zgodbo drugace jih imam se veliko ,ki jih bom objavil v nekaj mesecih še več .

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev