Zadnjega dne se bom vedno spominjal z nasmehom

25. oktober 2008 ob 15:58 | 744
Izlet društva, za nekaj dni, na morje... Tisti redki dnevi v letu, ko sem spet sam, čeprav to nikoli več ne bom. Saj vas opazim , drage seksi gospodične, punce in gospe v najlepših letih, v oprijetih poletnih polprosojnih hlačah, pod katerimi je slutiti čipkaste tangice, in v bluzi, ki več odkriva kot zakriva... Pa nežne lahke oblekice in goli gležnji... Pogledi, ki zmešajo vsakega zdravega moškega in tudi mene mešajo tako, da je tole poletje na trenutke že naporno. Dlje kot sem poročen, več vas je, ki priklepate nase moj pogled. Vitke, lepe in urejene, oblečene z okusom... približno mojih let... poročene, nekatere mamice, druge še samske... Ko sem bil še sam, vas ni bilo nikjer, ali pa sem bil preveč zatopljen v iskanje popolnosti in nisem videl lepote na dosegu roke? Tako je, spominjam se pogledov, ki pa me takrat niso zanimali... Danes bi dal veliko, za takšne možnosti spoznavanja, sproščenega klepeta, ki vodi kdovekam...
Kakorkoli, bili smo skupaj na izletu, 27 sodelavcev, skoraj sami moški, nekateri prijatelji, drugi kolegi, tretji pa celo družinski prijatelji. Kljub temu sem iskal priložnost, da jo spoznam, njo, ki razmišlja podobno... ko bom sam, ko bo ona sama... Zvečer, na promenadi, zjutraj v hotelu..., na pijači pa nisem bil nikoli sam in z nikomer nisem želel deliti te skrivnosti...
Kot v dobrih starih časih, me je tudi tokrat ona našla, bila je v istem hotelu, skupna vožnja v dvigalu je bila dovolj... Slovenka, Nataša. Kako dolgo boš še tukaj, bi šla z menoj na pijačo jutri zvečer, ob osmih, v parku za hotelom... Ko sem bil spet sam, sem začutil tiste že pozabljene mravljince: všeč sem ji, gledala me je zapeljivo, nič ni spraševala, najbrž ji je bilo vse jasno in si želi podobno kot jaz... Kdo ve... Pregnal sem vse dvome in tisto trohico slabe vesti. Deklica je lepa, tako drugačna, zanimivo diši in všeč sem ji, več kot dovolj za nekoga, ki si želi le eno...
Ob osmih je prišla, še lepša, z drugačno pričesko, v seksi enobarvni oblekci, nisem si upal domišljati si, da se je morda uredila tudi zame...
Moj neumen kompliment in najbrž še bolj neumen izraz na obrazu ji je povedal, da je zadela v polno. Pa je začetna trema kmalu minila, pogovarjala sva se o vsem, le osebnih tem sva se oba izogibala, no, prišla sva le do službe in do preteklih potovanj. Nekaj časa sva tudi molčala in uživala lepoto večera, topel vetrič, šum valov, vonj borovcev... Najin sprehod je bil tako dolg, da je to lahko pomenilo le eno, da se mora končati nekje na plaži, na kakšni klopci, daleč od radovednih pogledov...
In se je... Usedla se je blizu, z rokama sva se dotikala..., kmalu sem jo začel nežno božati, ona pa je bila voljna in se mi je nasmehnila... Bilo je dovolj..., za najlepši poljub, za nežen objem, nasmeh. Povedal sem ji, da je najlepša, da se ob njej počutim kot v puberteti, da bi jo samo gledal, vonjal njene lase... Ona pa je mojo roko počasi vodila od njenih bokov navzgor, proti najlepšim dojkam, ki so komaj čakale, da slečeva bel čipkast modrc... Bile so bele, čvrste, malo manjše... njene roke pa radovedne, usta ustvarjena za poljube, in ona... izgleda, da je tudi ona iskala točno to..., zase in za svojo dušo. Večer je bil eden tistih redkih trenutkov v življenju, ki se jih ne sme nikoli pozabiti...
Ko smo drugo jutro odhajali, je kot po naključju prišla mimo in mi pomahala, jaz pa sem se ob njenem nasmehu dobro počutil. Nazaj v resničnost...

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev