IZGUBA NEDOLŽNOSTI

27. maj 2009 ob 22:01 | 3128
No k že dolgo nisem kakšen blog napisal čez mene, pa da ne lajam vedno sam po drugih, sem se ravno danes spomnil ene štorije, resnične, iz mojega, olala, že kr dolgega življenja, ta simpatična zgodbica meji na osnovi, seveda v najstniškem jeziku, Biti ali ne biti....tako je, zlo slaven monolog iz Shakespearovega romana, Hamlet....no sej sem bil tud res en pravi hamle v najstniških letih...:)...no pa o tem v nadaljevanju, no torej tale resnična zgodbica govori o moji izgubi nedolžnosti, ki je bla prava humoristična drama....:)
Torej, kako sem izgubil nedolžnost, hja moram kr priznat, da so bili takrat zares eni lepi časi, lepa so bila najstniška leta, ni kaj, živel sem zato, da sem malo ponagajal staršem, malo delal, veliko hodil v šolo...:)...in ga afne guncal 300 na uro, prav nič mi ni manjkalo, razen te "preklete" nedolžnosti....:)...ki me je mučila do atentata ene punce...:)...Zdej upam, da nisem preveč samohvalen, ampak tko pač je bilo z menoj, Matt-om, res da moram kar priznat, da mi je šlo kar močno na živce, kot 17 letni frajerček in še vedno nedolžen, alo, alo nedolžen pa frajerček, seveda ni šlo to skupi, a ne....:)...Najhuje je bilo, da so to vedeli tudi moji jacksonski frendi in hja ni minil dan, da me ne bi spraševali, ali sem kako "pičil" ali sem še vedno nedolžen kot angelček, seveda sem se čez čas s tem že skor sprijaznil in začel sem iz tega vsega že mal afne guncat in vsi smo se prav veselo nasmejali, dan za dnem, bil sem že skor medijska zvezda med frendi....:)...to je blo heca na moj račun in začelo mi je postati celo všeč in o tem bi lahko napisal skoraj celomesečni dolg roman....:), ampak resnica je ležala v meni samem in pošteno povem, da kot Jack sem se načrtovano lotiv te ovire, ki sem jo imel globoko v sebi kot pot Osvoboditve Alaha.....:):)....torej sem si načrtno naredil 15647 bojnih planov...:)...kako bom izgubil in da izgubim to "prekleto" nedolžnost.
Ojej,ojej, kot sem že omenil, to je bla že skoraj prava humoristična drama, ni kaj, ko danes pomislim na vse tiste bojne plane, načrte kot najstnik, ki sem jih imel, olala....:)...pa sem izgledal kot kak, tko amateski sex-manijak....:)...ampak, hja, nekak se je pač moralo enkrat začet, hi,hi...:)....pa to neverjetno načrtovano, pa saj nisem bil normalen, a ne...:)
Marija pomagi, hvala Bogu, ampak od mnogih bojnih planov, pa se mi le en v 17 letni starosti uresniči, torej mi je uspel, ki mu lahko danes z veseljem rečem, atentat na zrelo deklino mi je uspel, osvobojen sem bil nedolžnosti, huuuuraaa....:)
Hja, od vseh načrtovanih punc, deklet, prijateljic, so vse sosede in bližnje punce odpadle, a ne, kje pa izgleda, da kot Jackson se učim prav na njih...:)..pa saj to bi bil smrten greh, ne,ne ta deklina je bila ogledana več kot 30 km od mojega kraja, ampak spozznala pa sva se v Novem mestu. No resda je bila malce starejša od mene, torej , ajč...:)...že ogreta mašinca in izkušena raketica, pravšnja za udarec številka ena..:)...to,to, prav profesionalko sem rabil in to mi je nato tudi uspelo, pa saj bi me kmal sfedrala....:):)...no pa o tem malce kasneje...
No nekega dne v moji starosti 17 let, je imela njena prijateljica zabavo, ne bom zdej o tem,koliko sem imel dela, da sem se povabil na zabavo, a ne, takrat sem prišel še z enim mojim frendom, izkušeni profesionalni "ženskar", torej pravšnji za segrevanje terena, a ne...:)....torej psihološko sem bil pripravljen, bojne plane sem imel v glavi, samo problem jih je realizirat....uh,uh je blo dela...:)...torej sem bil pripravljen kot še nikol poprej na izkušnjo, ki sem jo, menda, presanjal in "pretreniral", ojej ne vem kolikokrat....
Najstnik Matt je vglavnem bil pripravljen za atentat na nedolžnost, hja, edino priprava za serviranje je bilo potrebno skrbno in načrtno izpeljat, a ne.....
No zabava se je začela, tarča ogledana iz 562 kotov in tako po nekem času vendarle dobim v svoj objem, močnih rok to tako željeno raketico in se zavrtiva v ritmu Polke, ampak ples mi še vedno ni bil dovolj, da bi si jo lahko serviral na pladnju, pa poleg mojih specialnih prijemov po njenem sexy teleščku tudi ne. Po vseh humorističnih variantah, sem že začel opazovati v njenih očeh, da je čas, čas da preidem v plan B, da okrepam malce drgače, ampak kako, kako.....:)....hja, to je bilo takrat vprašanje za milion evrov....gužva tle, gužva tam, enkrat naju zmoti frendica, nato frend, bila je živa norišnica, jaz pa tko blizu, blizu svoje rešitve, rešitve, da lahko zadiham kot profesionalec v življenju, oba sva bla že močno segreta, da je blo kar za znort, kaj šele moj srčni impulz, mislim da je bil na meji srčnega infarkta, ampak se nisem mogel takrat tega dovolt, saj sem bil pred ciljem, ciljem, na misel mi je prihajalo milion variant, ampak katero naj zagrabim in izpeljem, vem še danes misel, ki mi je govorila, Matt ni ti spasa, sada ali nikada, prišel je trenutek, da si ureesničiš svojo nalogo, svoj bojni atentat na nedolžnost in vedno in znova mi se je vrtela tud misel, kako in kaj, da izpeljem pogovor do konca, do tistega, tistega nivoja, ki mi bo zadal novo in zadnje vprašanje, ja,ja...:)....hm.....kaj in kako pa zdaj....:)...vedel, vedel sem že kam naj zarinem ..:).. in kako prijeti, a ne ...:)...ampak jaz in to prvič....ulala-la, marija pomagi.......Večkrat sva še nato zaplesala, čedalje bolj je med nama uspevalo zaupanje, želja po intimi....pogovori so se čedalje bližje približevali, ampak vedno in znova je manjkala pika na i. Prehajala sva v stike, se božala, se žgečkala, se poljubljala ampak misel v glavi je ostala vedno ista, kako izpeljat neko pot, do skrivnega kotička, ki bi naju rešil vsega lepega,strastnega, kjer bi lahko bla čisto sama, brez motečih dejavnikov, saj se je že šlo za življenje in smrt, a ne....:)...šlo se je sploh za to, da gre za moj korak, prvo pot do tistega, ki se fantje nato mislimo, oh zdej pa ja, zdej pa smo glavni, a ne in nato nam prihajajo samo še vprašanja, no katera bo naslednja...:)
No in po nekem čudežu, sem jo opazil v sobi, ko sem se sprehajal iskajoč njo, bila je v družbi frendice, kjer sra se nekaj pogovarjale, na moje vprašanje, kaj sta se pogovarjale, sta mi odgovorile, ah nič, samo ženske stvari....a moj gobček mi ni dal miru, da nisem drezal še naprej, moj utrip srca je bil navit na 220 obratov na minuto, bilo je full vznemerljivo, vau kaj bi dal za tak občutek zdele, res je bomba, pa je tega že 12 let nazaj, super zadevica je bila ta izkušnja...Bravo Jaz...:)...pa k ne rad kaj dost poslušam, sem se jima približal, tako da smo bili sami trije v sobici, se usedem zraven moje dekline, moje načrtovane tarčice, jo nežno objamem in se vsi trije malo pogovorimo, nakar je frendica taktično odšla iz sobe in takrat se je začela pot, pot do uspeha, res se je šlo za življenje in smrt...:) in ostala mi je samo še ena ovirica, borba do cilja nedolžnega najstnika, ko bo izgubil svojo nedolžnost. Prav polahko sem jo stisnil k sebi, se nežno in strastno poljubila, poljubček je trajal in trajal, tudi medtem ko sta najini rokci uhajali po en drugemu, začela sva si odpenjati gumbe, pasove, ne morem jo pozabiti, ko mi je omenla, pri božanju njene mucke, ali čutim, kako je mokra in kako močno se me želi in prav v tem trenutku sem izgubil še zadnjo ovirico in bla sva ena celota. Naenkrat je dobila steklene oči in komajda se je zadrževala, opazi sem njeno željo, ona je opazla mojo željo, takrat sva se zavedla, da naju bo pot popeljala do konca, do vrhunca. Me strastno porine na posteljo, se slekla do zapeljivega spodjega perila, me začela strastno sleči, moram priznat, sa sem malce zardel, ampak samo za trenutek, ker me je želja in strast segala višje in višje.....
Po zelo mali in kratki predigri in igrivosti, le katera je danes moja specialnost, k sem še mal otročji, a ne...:):):)...sva dokaj hitro svoje opravila, saj sva bila na zabavi...:)....oba sva se prepustila tem fantastičnimi intimnimi občutki, bilo je fenomenalno. Ko sva končala, mi prijateljica skoraj ni verjela, da sem izkusil vse tole z njo v prvo, da sem bil pač nedolžen...:)....saj me je pohvalila, kar se mi je takrat zdelo nekaj svetega, počutil sem se kot Bog in batina......:):)...še danes, ko se spomnim na tiste besede, se mi naredi nasmešek, tak herojski-frajerski nasmešek na obrazu....:):).....
Hja, bilo je lepo in zanimivo in seveda nepozabno, saj se je takrat šlo za življenje in smrt najstnika, a ne....:):)......."prekleta" lepa nedolžnost...:)...mislm kaj, koliko nam da dela, ula-la, če bi vse opisoval, bi verjeten napisal roman s 1000-imi stranmi........
Avtor in pisatelj: Matt































Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev