ROMANTIČNA ZGODBA-SANJE

13. marec 2010 ob 16:22 | 1201
slika
Sanje so del mojega življenja. Pomagajo mi, da laže prebrodim dan. Da mi pričarajo nasmeh na ustih, ko mi je težko, ko sem sama. V nočeh, ko mesto spi, pustim, da misli odtavajo daleč proč.

Hrepenenje me prevzame v samoti noči, ko luna sveti name in me spominja na čas, ki je bil le najin.

Srečala sem te daleč proč od mojega doma-Dolenske. Pričakovala sem mir in tišino, predvsem pa kraj, kjer bi se pobrala po naporni ločitvi in naredila plan, kako naprej. Moje življenje je bilo na tleh, sesuto kot stolp iz kock. Bila sem izgubljena, razočarana in prepričana, da me noben moški ne bo več prevzel, da si nikoli več ne bom več zaželela nekoga ob sebi.

A si prišel ti, me prevzel s svojo nežnostjo in toplino. Tvoj plašen dotik rok me je vabil, naj pozabim na vse, naj živim - zdaj in tukaj.

Počasi si me razkrival, plast za plastjo, in spoznavala sem sebe, a z drugega zornega kota. In kot takšna ženska sem si bila veliko bolj všeč, se znova znala smejati. Prepustila sem se tvojim rokam, ustnicam, da so odkrivale moje telo in uživala v vsakem tvojem dotiku. Brez sramu.

Sprehajala sva se z roko v roki, skupaj opazovala krasne sončne zahode. Noč se je začela s tvojim poljubom. Prebudil si v meni strast, tisto strast, ki sem jo davno nekje izgubila. Ob tebi sem se počutila mlado in živela sem za trenutke, ko sva bila skupaj. Takrat sva obstajala le midva, vse drugo je izginilo. In nad nama je bila luna. Na naju je sijala s svojim čarobnim sijem, ki je tlela niti najine strasti. Kako sva se ljubila… Želela sem, da se ustavi čas in neskončno uživala v vsakem delčku tvojega telesa...

Gledala sem te, kako si spal ob meni in si skušala zapomniti tvoj obraz. Vpijala sem tvoj vonj in te ljubila, se ti predajala z dušo in telesom. Pokazal si mi, da še vedno zmorem nekoga ljubiti, se mu predati in uživati v igri dveh teles.

Že dolgo te ni več, ostali so mi le spomini in sanje, v katerih si ti. Tiho vstopaš vanje, kradeš moj mir, da se zbujam prepotena in da telo hlepi po tvojem dotiku. Nekdo mi je nekoč rekel, da se sanje lahko uresničijo. Moje sanje, v katerih si znova ti, so tako lepe, da se včasih nočem zbuditi, da stiskam oči skupaj, da te zadržim. Ujeta v trenutku, ko se je čas znova ustavil za naju. A jutro te odnese stran.

Ne, nisem žalostna, saj vem, da te bo noč pripeljala nazaj. In vem, da so to le sanje, ki pa se ne bodo nikoli več uresničile.

Pomlad bo tu. Tudi sama sem na pragu pomladi svojega življenja. Kdo ve, morda bo pomladanski veter prinesel spremembe in žareče barve pomladanskih listov v moje pustile, osamljene dni in me zbudil iz sanj. Odpihnil bo tvoj obraz, mi pozdravil rane in pustil, da živim naprej, brez tebe.

Čas naj bi zacelil vse rane. Ja, tudi moje bo ... nekoč. Vse, kar imam sedaj, pa so - sanje.

Komentarji 2

če želiš komentirati, se
Kajchi
Kajchi5 let nazaj

Zelo lepo napisana zgodba. Ja sanje so dovoljene, in so tudi nekakšna tolažba. Žal pa ne trajajo večno. So kot zvezde; nekatere sijejo v polni svetlobi, so pa tudi takšne, ki tiho ugašajo, in takšne, ki se še komaj rojevajo. Ampak če dobro pogledaš v nebo, vidiš vsaj eno, ki žari, pa če tudi ne polne svetlobe, ampak žari samo zate. In enkoč, se ti bodo sanje uresničile, mogoče ne te, pa kakšne druge, neuresničljivih sanj ni. če imaš velike sanje, nikoli ne obupaj.! Res, lepa zgodba!!!!!!!!! *****

karla49
karla497 let nazaj

Sanje.Sanje so dovoljene vsakomur.Lepo napisana zgodba.LP

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev