Povprečen dan

11. avgust 2009 ob 23:30 | 201
Vstanem težko, ker je bila noč brez spanca.A kaj čemo, treba je v službo, se borit za ljubi kruhek.Ko se peljem proti mestu, razmišljam kaj me čaka danes.Sigurno me bo šef klical zaradi dobavnic.A to sem uredila, upam vsaj. Že zopet en počasnež v prometu, ki mi ne da miru. Sovražim počasne voznike, preklinjam, saj me nihče ne sliši.Ko prispem v službo, si vzamem iz avtomata čaj, kot ponavadi, pozdravim sodelavce in pogledam kaj me čaka v skladišču.
O hvala bogu ni gužve, čutim sparino, ki udarja v zaprte prostore. Prezračim.
Tako se delo začne. Še ne mine ena ura, ko me pokliče hčerka. Ja saj vem vnuka pazit.Še dobro, da sem včeraj skuhala kosilo, me moja boljša polovica ne bo spraševal, kaj bi danes jedli.
Ob devetih zazvoni telefon(služben) šEF. Sodelavka me zafrkava, da imam najmlajšega šefa v firmi, kako sem srečna.(ja kaj si pa naj z njim pomagam?). A pustim naj si misli svoje.Ko se po določenem času le nekako dogovoriva glede dobavnic, mi reče: Ja a naj pol rečem da sta vidve zaj. stvar? O bog, pa kaj mu je, se vprašam?V hipu pomislim da se mi ne da več razglabljati kdo je kriv. Ja, mu odgovorim, pa reci tako.(za ljubi mir). Ko se ga "znebim" grem na malco.
Čvek partija z ženskami.Potem pa vse po starem.
Po koncu službe me čaka še nakup osnovnih življenskih potrebščin in pot domov.
Doma se najem in opazim, da je računalnik prižgan. Gre pogledat na meile, če mi je kdo pisal. Nič. O.K. Kaj pa Moj video? O še od sinoči en brif. Kako ga nisem videla? No je pa sedaj slajše.
Popoldan nič posebnega. Zmiksam ribez za sok in se zvečer odpravim k drugi hčerki,ki je ravno rodila. Vse v najlepšem redu, pocrkljam Taia in grem še na parcelo po zrel paradajz. Mimogrede pokličem sestro, naj pride na čevapčiče in pivo. Tako zaključim dan. Čutim utrujenost, treba se bo spravit spat. Umijem se in se spravim v pižamo. Ja a brez Moj video pa ne grem spat.O šit, nihče me ne pogreša.Poslušam rahlo smrčanje mojega partnerja, jutri bo itak vse prebral.
Dobro se počutim, ko to pišem.Tako veliko je še gradiva za napisat. Saj imam čas, ko bo tišina in vzdušje se pa čujemo. Pa pa

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev