HVALEŽNI DRŽAVLJANI

10. december 2012 ob 17:02 | 178
Od študentov si želim, da bi v teh časih, ko ni več denarja za čisto
vse, cenili, da jim država kljub hudim časom vendarle še omogoča
brezplačno šolanje.
Minister za šolstvo, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk, ob
začetku študijskega leta


Že pri pokojninah se je zdelo, da ministri te vlade, od prvega naprej,
ne vedo, o čem govorijo. Pokojnina pač ni nobeno darilo države, ampak
so to skozi dolgi rok privarčevana sredstva tistih, ki so upokojeni.
Pri čemer družbena pogodba med bodočim upokojencem in državnim
pokojninskim zavodom daje slednjemu pravico, da denar sproti porabi,
ob zagotovilu, da se ta solidarna formula ohranja v nedogled.

Njihov denar, ki pa je v skladu z družbenim dogovorom razdeljen tako,
da revnejši dobijo malo zraven, bogatejši pa malo manj, kot so
vplačali. Nobeno darilo, nobena dobra volja države. In upokojencem ni
treba države prav nič ceniti, zato ker jim daje pokojnino. Skozi
solidarnostno formulo jim vrača tisto, kar so vplačali. Seveda so
upokojenci v svojem deležu solidarni s spremenjenimi demografskimi
podatki, težavami, ki pestijo državo. A ne glede na to: država jim
prav nič ne podarja.

In enako seveda velja za študente. Njihovo šolanje ni nikakršno
brezplačno darilo države, ampak je bilo pošteno plačano. Plačali so ga
državljani prek davkov in zato država ni prav nič darežljiva. Če bi
minister prebral vsaj ustavo, bi vedel, da v tej državi šolanje ni
privilegij, ampak pravica.

A pojdimo dalje. Prav SDS Žige Turka tako rada vpije, kako visoki so
davki v tej državi. Sicer niso pomembno odstopajoči, a državljani jih
ne vplačujemo zato, da bi imeli Zdravljico in zastavo ter vojaško
kramo: ampak prav zato, ker država so v resnici šolanje,
infrastruktura, javna zaščita itd. To je država. Še. Davke in socialne
prispevke pa plačujemo tudi za primer izgube službe. Zato se tem
vrstam prispevkov reče socialno in zdravstveno zavarovanje: državljani
jih plačujemo za primer, da bomo potrebovali zdravniško ali socialno
pomoč. Zato socialna pomoč tudi ni darilo, ampak pravica, kot je
pravica popravilo avtomobila, ki izhaja iz avtomobilskega zavarovanja.
Zakaj vse to navajamo: ker se v zadnjem času vse te pravice (vplačane
pravice!) prikazujejo kot nekakšna darila države, državljane pa kot
nekakšne požrtne hijene, ki da dobivajo, kar jim ne pripada.

Še več. Ves čas se poudarja le obremenjenost kapitala. Oblast se
predstavnikom kapitala opravičuje, ker je obremenjen, državljane pa
brca kot nebodijihtreba - čeprav pretežni del davkov in prispevkov
vplačujejo državljani. V resnici ves čas poslušamo le to, kako je
treba olajšati položaj ubogemu betežnemu kapitalu. Pri čemer je prav
ta kapital odgovoren za krizo, ne pa prebivalci, na katere se danes
kaže s prstom.

Naj torej prevzamemo ministrov način razmišljanja, le da ga obrnemo:
državljani bi si od ministra želeli, da bi še zlasti v teh časih, ko
ni več denarja za čisto vse, cenil, da mu državljani kljub hudim časom
odmerjamo plačo.
Pri čemer je treba ministra opozoriti, da že malodane celotno poklicno
življenje živi na račun prebivalcev, ker je praktično vso svojo
delovno dobo preživel na javni fakulteti. Z drugimi besedami: mi,
prebivalci te države, smo ministru kupili tudi tistega Beemvejevega
terenca, v katerem se prevaža, in tudi za to pričakujemo, da nam bo
hvaležen in nam to ponižno tudi izkazoval. Pri čemer to zadnje mislimo
smrtno resno: ker očitno ve tudi malo o javni upravi, mu velja
ponoviti, da javni uslužbenec pomeni točno to: da je v službi
javnosti. In ta javnost so tudi študentje in njihovi starši.

Bi pa človek še razumel, da bi takšen odpor do javnega kazali
ministri, ki so dejansko delali v zasebnem sektorju. Pa ne. Najbolj
javni sektor v sedanji vladajoči koaliciji črtijo ravno že omenjeni
Žiga Turk, finančni minister Janez Šušteršič, predsednik državnega
zbora Gregor Virant in premier Janez Janša. Torej tisti štirje, ki so
pretežni del svoje delovne dobe preživeli na - če uporabljamo njihovo
terminologijo - plečih javnih sredstev, kot profesorji na fakultetah,
Janša pa kot poklicni politik. Drugi takšnih neumnosti o javnem
sektorju preprosto ne streljajo in ne žalijo povprek, danes
upokojence, jutri študente. Morda ravno zato, ker poznajo tudi zasebni
sektor, ali pa preprosto zato, ker več vedo o življenju. Čeprav se
zdi, da gre kar le za to zadnje.

Komentarji 1

če želiš komentirati, se
klopotko
klopotko4 leta nazaj

me zanima kaj, kje, komu, bojo vzeli v naslednji reformi, ko so že vse sklestili na minimum...

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev