MAVRIČNE SANJE

25. julij 2009 ob 01:17 | 575
„Ah,k vragu vse skupaj“ je rekla Marjeta.“Živ DOLGČAS!“

Marjeti je bilo res že pošteno dolgčas-nič se ni dogajalo,nikogar ni bilo

doma.Maša je šla z otroci na morje,Sanja s svojim prijateljem celo na safari

v Afriko.....le kaj tam počneta,bogvedi če ju je kaj strah,ali tiste živali

kdaj tudi napadejo-pa kaj bi se s tem obremenjevala-oni dan je dobila na mobi

sporočilo,da se imata super in da si Sanja še nič ne želi domov.


Ena od sodelavk jo je vztrajno vabila k sebi na obisk-ampak Marjeta je ni

preveč marala in tako je iskala izgovore,da ji ni bilo treba poslušati vseh

službenih čenč,ki so se dogajale v prvem tednu njenega dopusta.Res je to ni

niti najmanj zanimalo.Saj bo konec dopusta-se bo že takrat obremenjevala s

tem.


Za povrh vsega je pa še Zvone odšel na morje že prejšnjo soboto.S

prijateljem Pavlom in njegovo družino je odpotoval nekam v Dalmacijo.Marjeta

ga ni želela vprašati,če bo kakšno novo ljubezen peljal s seboj,sam se pa

tudi ni izdal.No zdaj mora Marjeta čakati,da se vrne-mogoče bo potem kaj

izvedela...


„Sicer pa,kaj me to pravzaprav briga-on je moj bodoči,grdo me je izigral in

se poigral z mojimi čustvi................on je preteklost“ si je mislila

Marjeta.Nočem ga več-tako ali tako njegova skesanost ne bi dolgo trajala-samo

do prve mamljive ponudbe kake zapeljive mladenke.NOČEM GA VEČ je Marjeta

prepričevala samo sebe.




Marjeta je sedla pred računalnik in vtipkala naslov enega portala-pregledala

sporočila-nič zanimivega.Vtipkala je naslov drugega portala-spet nič

posebnega ;še na elektronski pošti je bilo le nekaj reklamnih sporočil.Kot da

bi vsi umrli,izginili ali pozabili na Marjeto.No ja-drugi so pametni pa

dopust preživljajo na morju,v hribih na izletih...........kjerkoli ,samo doma

ne.


Marjeta si je mislila-le zakaj ne bi tudi jaz kam odpotovala za dan ali

dva.Saj si lahko privoščim.Sicer je bolje oditi z družbo,ampak kaj ko je

družba odšla že brez nje.


Malo je razmišljala kam bi krenila...........nič pametnega ji ni padlo na

misel.Ugotovila je,da je hladilnik prazen-v želodcu pa ji je že kar pošteno

krulilo.Treba bo v trgovino,v nabavo je glasno razmišljala,da bi preglasila

kruljenje.Sedla je na kolo in se odpeljala proti trgovskemu centru.V ušesih

ji je še vedno odzvanjala pesem,ki se je vrtela ravno predno je izključila

radijski sprejemnik.


Prepevala si je pesmico in zraven ŽE SPET mislila na Zvoneta-kako primerno

besedilo.





Veselo je prikolesarila pred vhod v trgovski center-zagledala je ogromen

plakat,ki je vabil IZ LJUBLJANE V PORTOROŽ.


O super ideja,si je mislila Marjeta -šla bom iz Ljubljane v Portorož.Kupila

si je sendvič in sok,potem pa sedla pred trgovino na rob ograje in pričela

grizljati svoje kosilo,no pravzaprav že večerjo.Naravnost zastrmela se je v

tisti pakat.Mimo nje so hiteli ljudje s polnimi torbami,vozički,košarami;ona

pa ni opazila ničesar-v mislih je bila že v Portorožu.Predramil jo je glasni

:“DOBER TEK!“


Kar nekaj časa je trajalo da je ugotovila,da je stavek namenjen njej in da

osebo od nekod pozna.............le od kje????????Ah ja-to je ena od njenih

strank-spet služba si je mislila.Ugotovila je,da je poglodala cel sendvič pa

tudi mračiti se je že začelo-njeno kolo pa brez luči.Odločila se je ,da bo

domov pešačila,da ne bi naletela na kakšnega slabo razpoloženega policaja.V

njeni glavi je že dozorela ideja-naslednje jutro bo krenila v Portorož.Ves

čas si je prepevala:“In sta šla na šla na pot,tja v mesto

Portorož“Jaaaaaaaaaaaa,res bova šla-moj avto in jaz,se je veselo zasmejala.


Doma je iz zgornje police vzela nahrbtnik in vanj vrgla kopalke pa brisačo in

še nekaj najnujnejših oblačil,v kopalnici je nabrala še kozmetične pripomočke

in zadovoljna ugotovila,da tako hitro že dolgo ni bila spakirana.Zavrtela je

še mamino telefonsko številko in jo obvestila o svojem odhodu.Mami se je

zdelo tole dopustovanje malce nenavadno,nekoliko prehitro odločeno,a Marjeta

je razlagala s tako velikim navdušenjem,kot da je že tam.Ko je odložila

slušalko je še zalila rože in se odpravila spat.


Zjutraj so jo prebudili prvi sončni žarki.Skočila je pokonci in se odpravila

pod tuš,potem se je še oblekla,vzela svoj nahrbtnik in se odpravila skozi

vrata.Za seboj je še skrbno zaklenila in se odpravila proti garaži.Med potjo

se je ustavila na Lomu-avtu je privoščila bencin,sebi pa kavo in nato

odbrzela dalje.



No pa je dočakala tablo z napisom PORTOROŽ.Mesto se je kopalo v soncu,vse

naokrog je bilo polno dopustnikov.Parkirala je avto in se malo razgledala po

napisih,ki so vabili v privatne sobe,Odločila se je za eno in povprašala po

možnostih nastanitve.Imela je ogromno srečo-nekdo se je ravno odpravljal

domov in gospodarica ji je dejala,naj se vrne čez eno uro,ko bo soba

pripravljena.



Marjeta je sedla v malo restavracijo ob morju in naročila sladoled.Natakar ji

je prinesel lepo okrašeno porcijo ledene dobrote.Ker ni bilo drugih gostov

sta se zapletla v pogovor.Natakar Primož je bil prav tako iz Ljubljane,a so

ga dali v službi na čakanje pa je odšel k teti v Portorož in zraven še malo

služil.Izmenjala sta veliko lepih besed in pogledov in kar naenkrat je

Marjeta ugotovila,da je tu že dve uri.Samo upala je lahko,da ni gospodarica

že komu drugemu oddala sobe.Imela je srečo-soba jo je čakala lepo

pripravljena,v kopalnice so bile brisače zanjo,v kuhinjskem hladilniku jo je

čakala prazna polica...skratka vse v najlepšem redu.Nahrbtnik je odnesla v

sobo se preoblekla v kopalke in odpravila na plažo.Mimogrede je še pomahala

Primožu in že se je potopila v prijetno hladne morske valove.Utrujena se je

vrnila do brisače in se predala nežnim sončnim žarkom.


Sonce je že zahajalo,ko se je vrnila v svoj začasni domek.Žeja jo je

primorala,da je odšla v kuhinjo po pijačo.Ravno se je dvigala iz čepečega

položaja in se skoraj zaletela v postavnega mladeniča.Plastenka ji je skoraj

padla iz rok,on pa je tudi obstal.“TI?KAJ PA TI TUKAJ?“Pa saj sem ti povedal

da stanujem pri teti-pa ne,da tudi ti stanuješ pri moji teti?Ja kot izgleda

bo to čisto res-oba stanujeva pri tvoji teti.


Sedla sta za mizo in nadaljevala pogovor,njune roke so se začele

prepletati,njegove ustnice so poiskale njene in zgodilo se je,kar se pač mora

zgoditi.Vzel jo je nežno,a strastno.Poljubljal jo je ,ji šepetal nežne besede

in se opravičeval,ker se ni mogel zadržati.Nekaj posebnega je na

njej-nekaj,kar ga je vleklo kot magnet,da se ni mogel zaustaviti.Marjeta mu

je dala vedeti,da tudi ona čuti enako in da ni prav nič narobe,da si jo je

vzel-tega si je namreč neizmerno želela že od tistega trenutka,ko se je pred

njo znašel s porcijo sladoleda.Te besede so v njem podžgale novo strast in

vzel jo je še enkrat pa čez čas še enkrat-vedno nežno,a s polno strasti.Proti

jutru sta objeta zaspala.Zjutraj pa sta se ponovno ljubila in oba sta upehana

obležala po doživetem vrhuncu.


Primož je moral v službo,Marjeta pa je še malo poležala,a ni dolgo

zdržala.Odpravila se je v malo restavracijo.Ker je bila sobota je bilo nekaj

gostov in Primož je imel malo manj časa zanjo.Komaj sta dočakala,da se je

izmena končala in sta lahko odšla v sobico-v njun mali raj.Ponovila se je

prejšnja noč s še več strasti,glasnih vzdihov in popolne predaje njunih

teles.Naslednji dan je bila nedelja.Primož je moral ponovno delati,Marjeta pa

je kradla trenutke njegove pozornosti,trenutke pogledov,vse dokler spet ni

prišel čas da odideta v njun mali raj.To noč se nista ljubila.Ležala sta drug

drugemu v objemu,se pogovarjala,poljubljala,ljubkovala in skupaj jokala,saj

je morala Marjeta zjutraj v Ljubljano in v službo.


Zunaj se je začelo daniti.Izmenjala sta si telefonski številki in ogromno

poljubov.Marjeta mu je obljubila da se naslednji vikend vrne,medtem pa ju

bodo družili telefon in elektronska pošta.



Sedla je v svoj mali avto in se odpeljala proti Ljubljani,v službo.Bila je

prisotna samo fizično,vse njene misli pa so bile pri Primožu.Oba sta

odštevala dneve do ponovnega snidenja in tako iz tedna v teden iz vikenda v

vikend.


Vedela je,da ga hoče,da je on ljubezen njenega življenja,da to ni samo

poletna romanca,ampak je ljubezen,ki se bo zavlekla v jesen,v jesen njunih

življenj.Primož se je popolnoma strinjal z njo.Tudi on je hotel njo in samo

njo.










DRINNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNN je zoprni glas budilke prebudil Marjeto.


Joj kako lepe sanje sem imela-si je mislila in kar ni hotela pokonci.


Ko bi bilo vse to res....,ampak pravijo da,če si nečesa močno želiš,potem to

tudi dobiš in Marjeta si je resnično želela tiste prave in večne ljubezni.

Od sanj do resničnosti je le en korak..........samo dolžina koraka je

različna-kako dolg bo Marjetin korak?


poljubčki



HVALA,KER SI PREBRAL-A!

Komentarji 7

če želiš komentirati, se
Stanko49
Stanko498 let nazaj

Ja prečudovita zgodba iz realnega življenja,tako lepo si opisala vse ,da te kar vleče radovednost naprej kaj se bo zgodilo.Res prečudoviti dogotki ,ki so se odvijali v tem dopustniškem času-prava romantika .Iskreno čestitam in upam,da se bo tudi uresničila želja Marjeti in ji želim vso srečo.Čestitam na zelo lepi zgodbi!

pozabljena
pozabljena8 let nazaj

LE KDO SI JE IZMISLIL BUDILKE...

Anna45
Anna458 let nazaj

ČE KDO TE VPRAŠA, KAKO PRITI DO IZPOLNITEV SANJ, MU POVEJ...
VERJETI JE TREBA VANJE...
OD SANJ DO RESNIČNOSTI JE LE EN KORAK...
PRELEPO SI NAPISALA IN HVALA, KER SI MI POLEPŠALA TRENUTKEEEE
PA UŽIVAJ NA OBALI....

dusankragelj
dusankragelj8 let nazaj

V večnih časovnih problemih sem šele sedaj prišel do tega bloga oziroma zgodbe.....Lepo, lepo Maja....Zanimiva zgodba , prijetna vsebina, realno razmišljanje . Vse skupaj lepo zapisano....O teh zadevah je veliko imel povedati gospod FREUD , ki bo kmalu v enem od mojih zgodb nastopil......Izmenjava podzavesti in zavesti , pri čemer podzavest beleži dogodke 24 ur na dan....Zavest le izvršuje ukaze.....Zgodba je zelo lepa, tudi prijetno zapisana , zato dovoli, da na koncu zapišem še naslednje :"V kolikor odhajaš na morje , na dopust.....ti želim spremembo situacije....Da res nekoga spoznaš ...Nekoga , ki ti bo všeč in ti njemu...Naj se zgodijo lepe stvari, nato pa se prebudiš doma in se vprašaš: "So bile to sanje "?In te bo nek prijeten glas spomnil z lepimi besedami : Ne, Maja...to niso sanje....!Čestitam za blog ! Srečno !

aknardaj
aknardaj8 let nazaj

Uau,Maja...kako me je potegnilo v branje...škoda da so bile samo sanje...čudovite sanje:)
A kaj veš?Morda...če si zares želiš....

GRCNARKA
GRCNARKA8 let nazaj

Kako lepo si zapisala, marsikateri se dobi v tej zgodbi. Draga Maja kako presneto prav imaš, ko si napisala da od sanj do resničnosti je le en korak, le kakšen korak, pa je stvar vsakega posameznika

babica3
babica38 let nazaj

Ja sanje..sanje..resnicno ce si mocno zelis se res uresnicijo...tako lepo si vse zapisala, da blog pove vse. Hvala na povabilu, bilo mi je lepo pri branju.

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev