MOJA BONNIE

11. julij 2009 ob 19:25 | 944

Pisalo se je leto 2002,ki je že počasi odhajalo.Moj takratni partner je s

čedalje večjo željo govoril o nakupu kužka.Sprva sem nasprotovala tej ideji

in predlagala,da bi nabavila večjega psa,ko bi se preselila v hišo-takrat

sva namreč stanovala v njegovem službenem stanovanju.


On si je želel višavskega terierja-meni pa ni bil simpatičen.Nanosil mi je

cel kup knjig in začela sem si ogledovati sličice vsemogočih malih družinskih

psov.Listala sem in listala,a nič ni prav posebno pritegnilo moje

pozornosti..........dokler nisem odkrila slike tibetanskega španjela-nekaj

najbolj simpatičnega,kar sem do takrat videla.Svoj izbor sem pokazala

partnerju in za čuda se je takoj strinjal.Fotografijo sva pokazala še

njegovima otrokoma.Hči je rekla,da take hrenovke pa že ne bomo kupili.Ampak

ideja je zorela in dozorela in pričeli smo z iskanjem legla malih tibetančkov.

Tisti čas so bili na poti le eni in sicer na Štajerskem-Kočno pri Zgornji

Polskavi se je glasil naslov.


Najprej smo navezali telefonske stike in ko so se mali kužki izlegli sva si

jih šla ogledat.Male kepice so lezle sem in tja-vse so si bile izredno

podobne-ampak njihova vzrediteljica jih je znala odlično ločiti med seboj in

predstaviti kdo je kdo.V leglu je bilo šest kužik in samo en kuža.

V začetku sem sicer navijala za tistega sinčka edinčka-saj veste-fantje ne

nosijo otrok domov.Ampak ob številnih peripetijah,ki sta jih vzreditelja že

imela,sva se odločila za kužiko.Ena od informacij je namreč bila,da se je

eden od pasjih pobičev enkrat polulal na kavč in to na obisku-jah poba je pač

markiral teren in ga ni niti najmanj zanimalo,da njegovo stranišče ljudje

uporabljajo za sedenje.


Nabrala sva kar nekaj informacij in po povratku sva se že naslednji dan

odpravila v nabavo potrebnih stvari-glavnik,krtača,postelja,povodec,posode,

igrače.......


Lahko si mislite kako je izgledalo v trgovini,ko sva drug drugega spominjala

na vse nasvete,ki sva jih dobila od vzrediteljev.No,uspela sva in nabavila

vse potrebno in potem se je pričelo čakanje-čakanje,da mala Moetica Malibu

odraste dovolj,da lahko varno zapusti mamino naročje.Medtem smo iskali in

izbirali ime-joj koliko dela smo imeli.Kar je bilo enemu všeč ni bilo

drugemu,kar je bilo drugemu ni bilo tretjemu-no nekako smo se strinjali,da bo

Bonnie.No pa smo imeli vse-razen seveda male kužike.

mala kepica Bonnie



A prišel je tudi ta dan in za prvomajske praznike sva se odpeljala na

Štajersko,skupaj z mojo prijateljico,ki smo jo poimenovali botrica.Pot domov

je potekala brez težav-mala Bonnie je ves čas pridno spala na tleh na

sovoznikovi strani.Po stopnicah sva jo seveda nesla-saj so bile stopnice

večje od nje.V stanovanje pa se je začelo raziskovanje-prevohala je vse kote

po dolgem in počez in na koncu v enem omagala-tja smo ji pozneje tudi

prestavili ležišče.

lahko noč



Je pa punca dobro izbrala-takoj je videla kdo je vstopil v stanovanje.Pa je

prišla noč in z njo težave-ubogo malo bitjece je pogrešalo svojo družbo in

partner se je odločil,da to noč preživi kar na kavču v dnevni sobi,Bonnie pa

zraven v škatli in vsakič,ko je postajala nemirna jo je odnesel ven na

travo,da se je polulala.Naslednjo noč sem dežurala jaz.Potem je bilo pa treba

v službo in ubožica mala je ostala sama-ampak,ker psi pač spijo medtem ko

lastnika ni in ker psi menda prespijo dvajset ur dnevno se s tem nisem tako

zelo obremenjevala.Ko bi vi videli njeno veselje,ko je kdo prišel domov-z

repom je tako mahala,da ji je skoraj odpadel-no,saj to navado ima še

vedno.Potem so me seveda ob prihodu nekajkrat pričakale lužice,pa kupčki-a to

se je dogajalo vse redkeje in redkeje,dokler se ni nekega dne

zaključilo.Tudi na dopust je šla Bonnie z nama in postala prava mala

atrakcija Novigrada-vsem,no skoraj vsem je bila simpatična,ona pa je tudi

znala biti do vseh prijazna.Pa je prišla zima in z njo prvi sneg,ki je Bonnie

tako zelo razveselil,da sem še jaz dobila veselje sprehajati se po

snegu,čeprav drugače zime ne maram.Bolj ko je bil sneg visok-raje je tekala

po njem.

Bonnie uživa v snegu



Izmenjavale so se pomladi,poletja,jeseni in zime in nekega dne se je moj

partner odločil,da je najinega skupnega življenja konec,da si postaneva bivša

partnerja.Bonnie je seveda čutila mojo napetost in žalost in več časa

preživala z menoj.Se razume,da sem jo potem k sebi vzela jaz-saj veste,da

otroci spadajo k mamam.


Preselila sem se nazaj domov,kjer mi za Bonnie pomaga skrbeti oče,ki je

dobesedno nor nanjo.

Bonnie in moj oče


Mama je bila sprva proti,a se je vdala v usodo in sedaj se že prav dobro

razumeta.Tako je za Bonnie lepo poskrbljeno tudi,kadar sem jaz dlje odsotna

zaradi kakšnih sestankov.


Sem dala tudi delat znamke z Bonnino sliko,tako da kdor dobi pošto od

mene,dobi za povrh še Bonnie.

tole sliko sem pa dala za znamko naredit



Seveda je bilo vmes še polno zgod in nezgod,ki so nama lepšali dneve.Letos je

Bonnie dopolnila že šest let in poleg torte je dobila tudi videoposnetek.




Upam,da bo Bonnie še dolgo z mano,da ne bom sama spala pa da me pozimi ne bo

v noge zeblo,da me bo skratka razveseljevala tako kot zna samo ona.

midve v Novigradu



Z Bonnie se vam zahvaljujeva za branje in za morebitne komentarje-HVALA vsem

in vsakomur posebej.

Komentarji 17

če želiš komentirati, se
stani-3
stani-37 let nazaj

Moram ti priznati,rad bi bil tvoj psicek,da bi tudi jaz dobil
tak lep video in tako lepo pesmico za rijsni dan.Cestitam ti na
lepih slikah katerih sem bil zelo vesel.
Zelim ti lepo in mirno nocko. Stani.

stani-3
stani-37 let nazaj

Ja tvoj Boni je pa res sladek,prav lep psicek,katerega moras takoj imeti rad.
Maja napisala si vse kar se u zivljenju resnicno dogaja,Napisala si res lepo.
Za vse se ti prav lepo zahvaljujem. Pozdrav Stani.

marko3
marko37 let nazaj

Kako prisrčna psička.

felicko
felicko7 let nazaj

Lepo, a zadnja slikca je najlepša! :-)

Pehta1
Pehta17 let nazaj

Pandafaca, čestitam za čudovit blog-zapis, ta zapis veliko pove kakšen ČLOVEK si,mrsikdo bi si lahko zaželel, da bi bil tvoja Bonnie, hahaha.... lepo se ji godi s tako lastnico, pa saj ona to dobro ve, kajne? Imejta se obedve lepo

Stanko49
Stanko497 let nazaj

ps:pa še kako lepo pesmico si ji poklonila za rojstni dan -res si prava ljubiteljica živali-čestitam,veliko otrok tega ne dobi ,kot je dobila tvoja BONNI-za rojstni dan!

Stanko49
Stanko497 let nazaj

Spet zelo življenska zgodba ,lepo in vsestransko napisana kot pravljica.Res lepo si poskrbela za svojo BONNIE in tvoj oče je pravi družinski človek,ki ve kedaj priskočiti na pomoč in seveda si jo toliko bolj še vzljubiula ker je ostala le ona s teboj,ker parner je zapustil obe.Vsaj košček in lep spomin ti je ostal od skupne sreče,ki jo sedaj deliš z BONNIe.Hvala za napisano ,kot pravljica lepo.Čestitam,taki življenski zgodbi,ki se odvija med teboj in psičko-samo,da sta srečni obe.

Anna45
Anna458 let nazaj

ja, ta ti je najboljša prijateljica...
nikoli te ne izda....
ljudje bi morali biti podobni njim...
res ti hvala za čudovito branje, ki si mi ga omogočila...

snip
snip8 let nazaj

Maja odlično si nam predstavila zgodbo o tvojem kužku Bonnie.Je res simpatičen kužek.zgodba je vesela razen enega dela ko te je zapustil partner,priznane staršem da so ga sprejel v družinski krog in ga zljubili.

orion2
orion28 let nazaj

Hallo Maja,, enkratno,, nisem vedel da imaš tak dar za pisanje.. Evo termofor imaš, da ne zebe.. Pridna in luštna je tale Boni.. Sicer pa zgode in nezgode z mladičkom tudi sam doživljem,, hahaha,..
Bravo ocena 10+.. če bom kdaj pisal življenjepis bom tebe angažiral..
lp

pozabljena
pozabljena8 let nazaj

Zelo lepo si nam prikazala svojo ljubezen do Bonnie in naj te razveseljuje še veliko,veliko let,ti pa nas s svojimi zanimivimi blogi...

barbie1
barbie18 let nazaj

Kaj napisati? V življenju človeka se je marsikdaj pokazalo, da so živali tiste, ki ostanejo zveste do konca. Saj pravi pregovor, da je pes najboljši človekov prijatelj. Zelo lepo in resnično napisan blog.

babica3
babica38 let nazaj

Zelo, zelo, lepo si opisala. Vem kako imas rada kuzka, ves tudi jaz sem ga imela, pa je zal moral na inekcijo ...starost...brez zobkov...takrat zacutis kaj je pravi prijatelj kadar moras naredit tako tezek korak. Moja psicka je bila maltezanka..Tebi pa cestitam za tako lep blog zapis..naj ti bo se dolgo v veselje..

GRCNARKA
GRCNARKA8 let nazaj

OOOOOOOOOOO kako lepo doživetje si nam zaupala, prejmi vso pohvalo za enkraten blog

MAJ-rana
MAJ-rana8 let nazaj

Prečudovit blog roman si zapisala in lahko ti samo čestitam!!!!!!

dusankragelj
dusankragelj8 let nazaj

Ni kaj..."Krasen blog zapis "....Po vsebini sporočila, po zgodovini in osebnostnih, karakternih potezah .....vpletenih ! Zgodba je že sama po sebi zanimiva....opremljena s fotkami in obema videjema pa sploh izstopa iz okvirjev konvencionalnosti.....Staršem priznanje dajem,,,za skrb nad tvojo "Bonnie" , ko si odsotna, tebi pa ČESTITAM ZA KRASEN BLOG" RESNIČNOSTI"....Moje spoštovanje.....tudi Bonnie gre....Srečno obema....

sponka.com
sponka.com8 let nazaj

..pes je pravi prijatelj,
ta te nikdar ne zapusti.
le čuvaj ga.
nadvse lepa sta oba na sliki..

pandafaca odlično si zapisala,
kakor tudi odlično si v videu praznično obeležila.
prejmi moje iskrene čestitke..

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev