v nasmehu nekega dneva

30. avgust 2009 ob 18:29 | 206




v nasmehu nekega dneva
stopiš na svoje križišče
in streseš pesek iz popotnih čevljev
nekdo te vpraša kam hočeš
ti skriješ utrujene noge
in poveš
da si bil tam

prijatelji ti odpirajo okna
in ne veš koga si ranil
tvoja roka nikoli ni prazna
karkoli si storil
v nasmehu nekega dneva
si prinesel
prinesel s seboj

med glasbo in njeno tišino
med senco in njenim telesom
med žensko in njeno lahko stopinjo
čutiš pot med besedo in molkom
in zemlja na katero si stopil
ti je vzela del potovanja
ko se vrneš
si sam

ptice so zaprle poletje
in dež je ustavil ceste
nad praznim vrčem ti prsti napnejo strune
v tišini pretrgaš zaveso
in stopiš
pred drevo ki si ga posadil
v nasmehu nekega dneva
da odlomiš vejo
za na pot


Komentarji 2

če želiš komentirati, se
dusankragelj
dusankragelj7 let nazaj

Poezija je lepa stvar. Lepo narejeno .ČESTITAM !

Anna45
Anna457 let nazaj

lepo...........

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev