Bojni stres

27. januar 2010 ob 17:05 | 1137
Bojni stres je tema, ki prikazuje temačno plat vojaškega poklica. Vojna je ena največjih psihofizičnih obremenitev, s katero se lahko sreča človek in vojaška zgodovina kaže, da lahko iz njega izvleče najboljše ali pa najslabše. Praviloma človek po srečanju z nasiljem ne ostane isti in bojni stres lahko zapusti najprej veteranu, nato pa še svojim bližnjim pečat, s katerim morajo živeti še dolgo po končanju operacij.

Osnove stresa

Pod pojmom stresa lahko razumemo odziv organizma na nevarnost, pri čemer se ti nevarni dražljaji označujejo z imenom stresor. Stresor je pravzaprav vse, kar nas lahko izčrpa ali vrže iz tira. Med fizične stresorje spadajo obremenitve, ki izčrpavajo predvsem telo, čeprav se prej kot slej odrazijo tudi na psihičnem stanju. Sem spadajo poškodbe, bolezni, težka dela, ekstremna vročina, mraz in hrup, kot tudi pomanjkanje hrane in vode. Med psihične stresorje pa spadajo predvsem situacije, kot so smrt ali bolezen bližnjega, lastne poškodbe ali bolezni, nejasne razmere okolju, nasilje, omejitev svobode, delo z bolnimi in trupli. Med bojevanjem je pogosto prisoten vsak izmed teh dejavnikov, zaradi česar je na kocki tudi duševno zdravje vojaka.
Hans Selye je leta 1936 dokazal, da se človeško organizem na stresor odzove na predvidljiv način. Potek odziva je poimenoval splošni prilagoditveni sindrom (GAS). Gre za serijo reakcij, ki jih je označil kot faze alarma, odpora in prilagoditve. Po fazi ALARMA se začne telo boriti proti stresorju in sicer tako da preide v višjo stopnjo pripravljenosti. Bolj postanejo opažene reakcije kot so: povečano bitje srca, lovljenje sape, tresenje rok in nog, slabost, napetost itd. FAZA PRILAGODITVE (IZČRPANOST). Znižanje odpora je posledica dveh možnih dejavnikov. Prvi je uspeh in drugi neuspeh. Uspeh je označen kot faza prilagoditve, izčrpanost pa kot padec pod normalno delovanje organizma.

Razlika med novincem in veteranom vojakom

Če primerjamo novinca in veterana opazimo pri novincu, da je faza šoka veliko bolj nenadna in da tudi burnost stresnih reakcij med samim bojem mnogo višja kot pri veteranu. Telo slednjega se na boj pripravlja bolj sistematično, med bojem pa deluje avtomatizirano. Strah pride za njim šele po koncu boja. Zaradi visokega nivoja strahu je vojak novinec nezanesljiv. Lahko ga grabi panika ali med bojem celo otrpne. S tem ogroža svoje življenje in življenje cele enote.

STRESNE MOTNJE

Vsak vojak, ki se sreča s težjimi obremenitvami, nasiljem in možnostjo lastne smrti, razvije stresne reakcije. Te segajo od lažjih simptomov pa vse do resnejših bolezenskih stanj, ki zahtevajo njegovo zdravljenje. Slednje reakcije se označujejo z izrazom stresne motnje.



Oblike stresnih motenj

Stresne motnje so posledica izpostavljenosti močnim stresorjem dveh vrst: Soočenja človeka z velikimi spremembami v njegovem življenju ali pa soočenje z življenjsko nevarnimi situacijami. Takšni stresorji povzročajo močne odzive pri vseh, vendar jih bo večina lahko obvladala in bo funkcionirala naprej. Drugi bodo potrebovali pomoč zdravnikov, psihiatrov in psihologov.
Najpogostejše motnje so tri:
1. PRILAGODITVENA MOTNJA: je najblažja oblika motenj in posledica bolezenskega odziva na življenjske dogodke. Je posledica nesposobnosti prilagajanja osebe na večjo spremembo, ki jo doživlja v življenju. Običajno so te spremembe težavne za vsakogar, vendar se jim vseeno privadimo. Marsikateri poveljnik se je z prilagoditveno motnjo že srečal, in sicer v času naborništva , ko je sprejel vojaka, ki se na vojaško življenje nikakor ni mogel navaditi. Vojak je imel domotožje, držal se je zase, bil je jokav, prestrašen, pasiven, neprespan in utrujen. Po pogovoru je takšen vojak povedal, da bi šel najraje domov. Takšni primeri pa niso vezani le na naborništvo, ampak tudi na odhode vojakov na misije.
2. AKUTNA STRESNA MOTNJA oz. ASM: je pretiran, bolezenski odziv na travmatičen stresor. Je močan odziv na travmatičen dogodek, ki se od navadne reakcije razlikuje po večji moči in trajanju. Stresni odziv je tako močan, da resno ogrozi posameznikovo delovanje in zdravje. Začne se ob samem dogodku in traja več dni. Kadar traja več kot 1 mesec, ga iz ASM preimenujemo v PDSD. Tak človek deluje, kot da je doživel tako močan šok, da se nikakor ne more pobrati. Je zmeden, osupel in zbegan. Misli, da dogodek ni resničen in sploh ne ve kje je. Fizični simptomi so tresenje, potenje, rdečica, močno bitje srca in zasoplo dihanje. Lahko se pojavi tudi delna izguba spomina na dogodek. Pomembno je, da je poveljnik s takim vojakom v stiku in se z njim pogovarja, saj s tem omili simptome. Kadar se stanje po nekaj dneh ne izboljšuje, se tvega razvoj težjih bolezni ali samomora. Dlje kot trajajo simptomi, bolj resno je stanje.
3. POSTTRAVMATSKA STRESNA MOTNJA oz. PTSD: je zapozneli bolezenski odziv na travmatičen stresor. Je težja oblika stresnih motenj. Tudi ta je posledica travmatičnega dogodka, vendar se za razliko od ASM razvije šele čez nekaj časa in ima enako oz. težje simptome od nje. Vzrok je zamik reakcije, saj je osebo dogodek podzavestno močno pretresel, vendar je zavestno reakcijo obvladala. Kljub temu je napetost v človeku ostala in rasla, dokler ni izbruhnila na dan v obliki stresnih simptomov.
Simptomi PTSD so:
- Psihični
Oseba ne more nehati razmišljati o travmatičnem dogodku
- Telesni
Pojavljajo se lahko podobne telesne reakcije kot pri ASM.
- Vedenjski
Opaziti je, da se takšna oseba močno izogiba vsemu, kar bi ga lahko spomnilo na travmatičen dogodek.




ZGODOVINA BOJNEGA STRESA

1. Svetovna Vojna
V prvih letih pozicijskih bojevanj je prišlo do masovnih psihičnih zlomov. Pojav zlomov so vojske označile za strahopetnost, vojaška medicina pa za posledico artilerijskih obstreljevanj. Vojaki so kazali znake izgube spomina, zmedenosti, otrplosti, paralize udov, začasna slepota, gluhota in izguba vonja in tipa. Britanski zdravnik Myers je ugotovil, da je to posledica poškodovanih možganov, zaradi posledic granat. To je imenoval Granatni šok oz. Shell Shock. Izraz je postal splošno znan in uporabljen tudi v 2. Svetovni vojni. Vojaki, ki kljub prisili nadrejenih niso bili zmožni več funkcionirati, so prepeljali v domače psihiatrične ustanove. Za zdravljenje so uporabljali elektrošoke, počitek in disciplinske terapije. Nazaj na fronto se je vrnilo le 5% teh vojakov.

Iznajdba učinkovitega zdravljenja Reakcije bojnega stresa (RBS)
Največji dosežek so dosegli Francozi. Trdili so, da se je treba na psihični zlom odzvati hitro, ker so s čakanjem simptomi čedalje hujši. Vojaka je potrebno zdraviti v zalednih bolnišnicah, kjer lahko sliši topove. Medicinsko osebje mu mora dati vedeti da ni pacient, temveč vojak za katerega veljajo vojaška pravila. Vojaku se ne sme dati vedeti, da ga bo bolezen izvlekla iz nevarnosti. Vojake za katere je bilo očitno, da so težje psihično bolni, so pozneje prestavili na varno. Takšno zdravljenje je bilo uspešno, saj se je v 3 dneh na bojišče vrnilo 70 % vojakov. Tako so Francozi dokazali, da Shell Shock ni posledica poškodbe možganov zaradi granat. To bolezen so preimenovali v histerijo. Posledica za nastanek RBS naj bi bile: Močan strah pri obstreljevanjih, zaplinjevanje, šok ob ranah in fizične poškodbe.
2. Svetovna Vojna
Do druge svetovne vojne so bili nauki prve svetovne vojne večinoma pozabljeni. Nemci bili edini, ki so ohranili frontni in poenostavljen način zdravljenja RBS, med tem ko so zavezniki svoje vojake pošiljali domov. Simptomi RBS so bili v tej vojni manj dramatični kot v I. SV. Manj je bilo paraliz, začasnih slepot, gluhonemosti. Več pa je bilo takšnih reakcij, kot jih vidimo še danes: šok , tresenje, zmedenost, slabost, izčrpanost ipd. Američani so znake RBS poimenovali »bojna utrujenost« oz »combat fatigue«. Američani so skozi celo vojno izvajali metodične raziskave RBS in prišli do naslednjih ugotovitev:
- Selekcija ni dovolj za preprečevanje RBS,
- Stopnja RBS je povezana z voditeljstvom in kohezijo enote,
- Elitne enote imajo manj primerov RBS,
- Bojno prekaljene enote beležijo manj primerov RBS,
- V intenzivnih in dolgotrajnih bojih število primerov RBS naraste.

Vietnamska vojna

Šestdeseta leta so bila čas, ko je znanost dosegla napredek v razumevanju stresa. Začeli so dojemati da je stresna reakcija psihofizičen odziv organizma na ogrožajoče situacije in počasi se je o stresu izoblikovala slika, kot jo poznamo danes. Vietnamska vojna je prinesla dve pomembni spoznanji. Pokazala je na pomen morale pri razvoju RBS in odkrila PTSD. V Vietnamu se je poleg poznanih težav pojavila tudi druga dolgotrajnejša in trdovratnejša motnja, ki se je tudi težje zdravila. To motnjo so sprva poimenovali »Vietnamska bojna reakcija«. Ugotovili so torej da RBS ni samo neposreden, ampak se lahko pojavi tudi pozneje. Ta Vietnamska bojna reakcija je pozneje postala zanimiva tudi v civilni psihiatriji. Preimenovali so jo v PTSD in uvrstili v katalog psihiatričnih bolezni. Od vietnamske vojne je ena najbolj opaženih oblik bojnega stresa. Ugotovili so, da se običajno razvije šele po povratku iz bojišča in to pri veteranih, ki v boju niso kazali očitnih znakov RBS. Izkazalo se je, da je zdravljenje PTSD resnično dolgotrajno in težavno. Vietnamsko vojno so zaznamovale zapoznele stresne motnje. Različne raziskave ocenjujejo, da se je iz te vojne vrnilo okrog 30 % vojakov s PTSD, še v devetdesetih letih pa je moralo s tem živeti še 15 % veteranov. Kaj naredi bojni stres prikazuje znan primer, ko je ameriška četa leta 1968 v Vietnamu brutalno pobila večino nedolžnih vaščanov vasi My Lai. Brutalnost in pohabljanje sta bila v Vietnamu tako pogosta, da je poveljujoči general Westmoreland leta 1967 izdal ukaz, v katerem enotam prepoveduje sekanje prstov in dlani.

BOJNI STRES V MODERNIH OPERACIJAH

Od odkritja PTSD v sedemdesetih letih novih spoznanj s področja bojnega stresa ni več, Izkušnje nedavnih in aktualnih bojev v Iraku, Afganistanu, Izraelsko- Arabske vojn in vojn na področju nekdanje Jugoslavije potrjujejo izkušnje velikih vojn prejšnjega stoletja. Preučevanje se je tako preusmerilo na stres v vojaških družinah in iskanje učinkovitih mehanizmov in zdravljenja stresnih reakcij.

Operacijski stres
Izraz je nov, zasnovan v ZDA. Označuje stres na nebojnih operacijah: mirovne misije, humanitarne misije, sanacije naravnih nesreč in podobno. Stresorji se pri teh operacijah ne razlikujejo preveč od tistih pri bojnih operacij. To so: monotonost življenja v bazah, primitivni življenjski pogoji, odsotnost od doma, pomanjkanje informacij, druge kulture, težji klimatski pogoji, opazovanje posledic vojne, revščina, bolezni, trpljenje in nevarnost minskih polj. Zanimivo raziskavo je izvedel tudi inštitut Walter Reed med Ameriškimi vojaki v Savdski Arabiji, ki so se pripravljali na Zalivsko vojno. Izsledki so podobni izkušnjam naših vojakov na misijah v Bosni in Afganistanu. V raziskavi so kot stresna označili naslednja področja: negotovost o razvoju operacij, poslavljanje od domačih, slabe komunikacije z domom, gneča in utesnjenost v bazi, pomanjkanje kapacitet za sprostitev, nezaupanje do domačinov, preobremenjenost, slabe enote, klimatski pogoji in enolična hrana.
Hummer Humvee H1


Bojni stres v Iraku in Afganistanu
Raziskava inštituta Walter Reed leta 2004, je ugotavljala stopnjo psihičnih težav ameriških vojakov. Prispelih iz Iraka in Afganistana. Pregledani vojaki so bili udeleženi v večjih spopadih: 90 % jih je bilo že napadenih, 60 % pa v situaciji, ko napad niso mogli odgovoriti zaradi omejenosti s pravili bojevanja. 85 % vojakov je osebno poznalo koga, ki je bil ubit ali ranjen, 75 % pa jih je doživelo smrt sovojaka. Polovica jih je sodelovala pri sanaciji trupel. Raziskava je zajela prave bojne enote. Med vojaki so našli 15 % PTSD, 12 % s depresijo in 11 % s simptomi strahu. Zdraviti se je bilo pripravljenih le 40 % vojakov. Število primerov z nadaljevanjem vojne narašča. Ameriška veteranska organizacija je konec leta 2006 navajala, da ima psihične težave 50.000 veteranov, konec leta pa je številka narasla že na 300.000 primerov.

Vir: Revija Obramba; Gregor Jazbec; Št. April-September 2009

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev