Psihologija vojne - moje mnenje o vojni

07. december 2009 ob 16:00 | 662
Večina navadnih ljudi, lahko bi rekli kar vsi, se vojne pravzaprav boji. Tisti, ki se je ne bojijo ne vedo oz. nimajo predstave kakšne grozote lahko ta prinese ljudem oz. celotnem narodu - prebivalstvu neke države ali celotne regije. Vojna je zadnje dejanje, ki si ga lahko privošči neka država, da lahko uresniči svojo idejo, svoj prav in seveda svoje potrebe po naravnih bogastev tuje zemlje. Zakaj sta se pravzaprav pričeli prva in druga svetovna vojna? Povod za to je bila nemška želja, da osvoji kolonije za svoj gospodarski razvoj. V prvi vojni je to nekako še šlo skozi, a v drugi so se začela dogajati grozljiva dejanja, ki so lahko v človeštvu večno v opomin, kaj se sme in česa ne. Posamezniki, v tem primeru Adolf Hitler lahko tako hitro dobijo moč, da pričnejo širiti svojo ideologijo med svoje ljudstvo. Tako se je začela ogromna čistka med ljudmi, ki niso bili tako imenovane "arijske rase" Najbolj nelogično pri tem je, da Hitler po lastnih kriterijih ni spadal pod arijsko raso in je bil celo jud po očetovi strani. Seveda druga svetovna vojna ni osamljeni primer etničnega čiščenja. Tu poznamo tudi primere genocida Iračanov nad Kurdi, Ruandski genocid, Sudan, vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, itd. Tu se lahko vprašamo ali lahko človek med vojno sploh lahko v kaj veruje oz. izraža svoje prepričanje ne da bi ga ubili.

Lamborghini LM002 SUV po eksploziji


Zakaj se bojimo vojn?

Vojne zmeraj uničijo človekov ustaljen ritem življenja. Uničijo vse imetje kar ga imajo, razbijejo družine in prijateljstva. Standard življenja se v trenutku spusti na razmere, katere niso primerne dostojnega življenja. Poslabša se tako kakovost bivanja, kvaliteta prehrane, ter vsega kar sodi k normalnemu življenju. Sicer se to ne dogaja, ker se vojne po navadi že tako odvijajo na območjih, kjer je večina ljudi revnih in jim ne morajo vzeti nič več kot življenja in svobode. V vojni zmeraj trpijo navadni ljudje. Je kdaj trpel kakšen voditelj? Ja, mogoče daljno v preteklosti, ko so se bojevala plemena in v srednjem veku kralji in princi.a to je že druga zgodba.

Avstro-Ogrski vojak na počitku WW I.


Hitlerja so imeli za veliko vojskovodjo, čeprav se nikoli ni pojavil na bojišču. Raje je živel dokaj normalno življenje v Berlinu, ali pa nekje v avstrijskih Alpah slikal svoje slike. Lahko napišem tudi bolj sodoben primer. Bush (v tem primeru velja tako za starejšega kot mlajšega). Oba sta veselo napadla Irak, a te vojne nikoli nista občutila na lastni koži. Veselo sta se smehljala pred belo hišo in govorila, da bo vojne kmalu konec. Po drugi strani pa so družine vojakov prejemale vesti, da so njihovi najdražji padli v boju. Za vojno je sicer potrebne tudi veliko propagande, da ljudje verjamejo za kaj se borijo in da se ne uprejo državi. V zadnjih vojnah v Afganistanu in Iraku so Američani veliko dali na obstoj jedrskega orožja in možnosti napada z njim. Ker ga nikoli niso našli in se je kmalu razvedelo, da so tam le zaradi nafte, so se ljudje hitro obrnili na drugo politično stran in nasprotovali vojni. Podobna nasprotovanja so se zgodila v Vietnamski vojni in Britansko Argentinskih vojnah za Falklandske otoke.



Tadej Tomc

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev