Severna Koreja & Južna Koreja

02. april 2013 ob 11:10 | 3238
Predstavil vam bom zanimivi državi, ki imata sicer isti narod, a ga je nasprotujoča se politika in kruta vojna že pred dobrimi šestdesetimi leti razklala na pol. Prvo poznamo po tehnološkem razvoju, zabavni elektroniki, cenovno ugodnih avtomobilih, v zadnjem letu pa predvsem po internetnem glasbenem hitu Gangnam Style. To je Južna Koreja oz. Republika Koreja. Druga država velja za najbolj zaprto državo na svetu, ki največ pozornosti dobi, ko izvaja jedrske poskuse ali pa organizira velike vojaške parade. To je Severna Koreja oz. Demokratična ljudska republika Koreja.

Demokratična ljudska republika Koreja & Republika Koreja


Skupna zgodovina
Korejska starodavna civilizacija je bila dolga stoletja vez med japonsko in kitajsko kulturo, hkrati pa je bila tudi predmet sporov med obema imperijema. Po stoletjih enotnosti in neodvisnosti je korejska monarhija leta 1905 prišla pod japonsko zasedbo, leta 1910 pa si jo je japonska priključila in odstavila kralja. Kolonialna oblast je bila posebej v zadnjem desetletju trda in kruta; Japonci so skušali izkoreniniti korejsko identiteto z vsiljevanjem japonskega jezika, imen in vere pod slogom NissenIttai (japonska in Koreja sta eno).
Po koncu druge svetovne vojne in japonski kapitulaciji je bila Koreja razdeljena po 38. vzporedniku na okupacijska območja. Severni del so zasedle enote Sovjetska zveza, južni pa enote ZDA. 15. avgusta 1948 se je južni del razglasil za Republiko Korejo, nakar je režim na severu 9. septembra razglasil Demokratično ljudsko republiko Korejo po sovjetskem vzorcu. Obe državi sta si lastili suverenost nad celotnim korejskim polotokom. Vsaka je vztrajala, da je njena vlada edina legitimna.
Julija 1950 je Severna Koreja pod vodstvom prvega predsednika Kim Il Sunga in s podporo Sovjetske zveze skušala s silo doseči združitev obeh Korej. Ko so severne čete zavzele skoraj ves polotok, je prišlo do posredovanja ZN s protinapadom v podporo Južni Koreji, ki so ga vodile ZDA. Prodiranje do skrajnega severa je zaustavilo kitajsko posredovanje. Julija 1953 je bilo sklenjeno premirje, črta premirja, ki pretežno poteka po 38. vzporedniku, pa je postala meja med državama. Na meji je bilo vzpostavljeno demilitarizirano območje pod nadzorom ZN. Vojna je zahtevala veliko človeških žrtev (okrog 5 milijonov) in povzročila ogromno materialno škodo.

Nekoč skupaj


Zgodovina Severne Koreje
Po vojni je Kim Il Sung vzpostavil togo socialistično diktaturo, temelječo na kultu osebnosti »veliki vodja« in pospešenem razvoju težke industrije. Korejska delavska stranka je bila več čas edina dovoljena s stranka, z izjemo dveh manjših strank, ki pa so prav tako zveste KDS. Kim Il Sung je z ozkim krogom privržencev vse do svoje smrti leta 1994 krojil usodo Severne Koreje. Že od leta 1973 je za njegova naslednika veljal Kim Jong Il »ljubljeni vodja«, vendar je njegov položaj po očetovi smrti bistveno šibkejši. Kim Jong Il je med svojo 17- letno vladavino poskrbel, da je postala Severna Koreja še bolj izolirana in revna država. Kljub težkemu položaju in lakoti, v katerem je Kim vzdrževal državo in njene prebivalce, so ga doma slavili kot božanstvo. Kim Jong Il je umrl na vlaku, decembra leta 2011. Še pred koncem istega leta je njegove sedeže vodje Korejske delavske stranke, države in poveljnika vojske zasedel njegov sin Kim Jong Un.

Zgodovina Severne Koreje


Zgodovina Južne Koreje
Južna Koreja je bila ustanovljena 15. Avgusta 1948 s pomočjo Združenih narodov, ki so maja istega leta organizirali volitve v narodno skupščino in pomagali pri sprejemu in uveljavitvi ustave, prvi predsednik pa je postal Syng Man Rhee. Rhee je veljal kot nedemokratičen voditelj. Ker je leta 1952 ugotovil, da slabe politike ne bo ponovno izvoljen v narodno skupščino, je s pomočjo vojske spremenil ustavo in volilno zakonodajo, kar mu je omogočilo ponovno zmago na splošnih volitvah. Leta 1960 je moral zaradi številnih nasprotovanj njegovim korupcijam in zaradi sumljivih političnih umorov odstopiti. Trenja med tekmujočimi političnimi skupinami so demokratično vlado, ki ga je nasledila, tako oslabila, da jo je leta 1961 zrušil vojaški udar skupine oficirjev, ki jih je vodil general Park Chung Hee. Leta 1962 je Park organiziral volitve, na katerih je svojo Demokratsko republikansko stranko zmagal in bil nato izvoljen večkrat zapovrstjo. Park je omogočil hitri gospodarski razvoj, demokratične svoboščine državljanov pa so bile precej okrnjene. Leta 1979 so ga ubili. Kot njegov naslednik je bil izvoljen dotedanji predsednik vlade Choi Kyu Ha, ki je napovedal spremembo ustave, iz zaporov pa je izpustil dotedanje politične zapornike. Ker Choi pod močnim vplivom generala Chun Doo Hwana ustave ni spremenil, so ljudje pripravili proteste, v katerih je bilo ubitih 20 ljudi, večinoma študentov. Choia je na predsedniškem mestu nasledil prav general Chun Doo Hwanm ki je obljubil, da bo ustvaril novo družbo, kjer naj bi politično korupcijo zamenjale medsebojno zaupanje in pravica. Predlagal je novo ustavo, ki naj bi prinesla veliko dobrega pa tudi slabega. Tako je vsebovala določbo o skoncentrirani moči predsednika Chuna in je prepovedovala strankarstvo. Ta ustavna diktatura je trajala do leta 1981. V tem času je bilo zopet zaprtih mnogo politikov, državnih uslužbencev in gospodarstvenikov. Ukinjeni so bilo mnogo medijev, ki se niso strinjali z državno politiko. Čeprav je država v tem času dosegla številne uspehe na področju gospodarstva, ji na svojo stran ni uspelo pridobiti simpatij državljanov. Na volitvah za državni zbor leta 1985 je tako opozicija dobila več kot polovico glasov. Decembra 1987 so izvedli volitve, na katerih je bil za predsednika države izvoljen Roh Tae Woo, ki je s svojo Demokratsko pravično stranko in ostalimi koalicijskimi strankami vodil zelo nestabilno vlado. Leta 1991 so jih pretresle še množične demonstracije proti vladavini predsednika, a so jih s silo zatrli. Avgusta leta 1991 je bila Južna Koreja sprejeta v OZN. Nato je leta 1992 prišel na mesto predsednika države Kim Young Sam, za katerega je bila značilna možna vladna korupcija. Februarja 1998 predsednik države postane Kim Dae Yung iz Demokratske stranke. Velja za prvega predsednika Republike Koreje, ki je obiskal Severno Korejo. V zadnjem desetletju so se na mestu predsednika zvrstili še Roh Moo Hyun in Lee Myung Bak. Kot zadnja je bila decembra 2012 na mesto predsednika izvoljena prva ženska Park Geun Hye.
Od leta 1948 do danes se je na mestu predsednika države zamenjalo 11 ljudi, na mestu predsednika vlade pa 38 ljudi, v 42 mandatih.

Zgodovina Južne Koreje


Odnosi med Korejama
Demokratizacija Južne Koreje, naraščanje njenega gospodarskega pomena ob istočasnem propadanju severnokorejskega gospodarstva, konec hladne vojne in posledično distanciranje tradicionalnih zaveznic Sovjetske zveze in Kitajske od avtoritativnega Kim Il Sungovega režima je bil splet okoliščin, ki je po korejski vojni privedel do prvih poskusov zbližanja obeh Korej. Decembra 1991 sta državi podpisali SPORAZUM O SPRAVI, NENAPADANJU, IZMENJAVAH IN SODELOVANJU MED SEVEROM IN JUGOM, znan kot BasicAgreement. Severna Koreja se je odrekla dolgoletnemu stališču, da bi morali obe Koreji v OZN zasesti eno mesto, Sovjetska Zveza in Kitajska sta umaknili veto na članstvo J. Koreje, tako da sta obe Koreji leta 1991 postali članici OZN. Po smrti predsednika KimIlSunga leta 1994 se je gospodarski položaj v Severni Koreji še poslabšal. Stroški vzdrževanja milijonske armade so izčrpali gospodarstvo. Industrija je zastarela, izvoz je bil zanemarljiv, svoje so prispevale še velike poplave, ki jim je sledila lakota. Aprila 1996 je S. Koreja oznanila, da odstopa od sporazuma o premirju iz leta 1953, čemur je sledilo več vdorov severno-korejskih enot v demilitarizirani coni. Od takrat sta državi formalno še vedno v vojni.
Predsednik Republike Koreje Kim Dae Jung je v svojem nastopnem govoru leta 1998 začrtal novo politiko do severne sosede znano kot »sunshine policy«, s katero se zavzema za miroljubno sožitje, vzpostavitev medsebojnega zaupanja ter vojaški in diplomatski detant, ki temelji na ločevanju političnih vprašanj od gospodarskega in drugih oblik sodelovanja. Ob 50 obletnici začetka korejske vojne je v severnokorejski prestolnici Pjongjangu junija 2000 prišlo do zgodovinskega srečanja med voditeljema obeh Korej: predsednikom Južne Koreje KimDea Jungom in predsednikom Nacionalne komisije za obrambo Severne Koreje ter de facto njenim voditeljem Kim Jong Il-om. »sunsine policy« je tako obrodila sadove. Pričakovanja v zvezi z srečanjem so bila posebno v južnokorejski javnosti zelo velika, predvsem glede vprašanj združitve v vojni ločenih družin.
Kimov naslednik Roh Moo-hyun, ki je zmagal na volitvah decembra 2002, se je zavzemal za nadaljevanje mirne politike združevanja obeh Korej in Korejski polotok brez jedrskega orožja. Obe strani sta dosegli vojaški varnostni sporazum, ki omogoča izgradnjo železniške povezave med obema Korejama skozi demilitarizirano območje. Konstrukcija dela se je začela 18. Septembra 2002, vendar pa vse do petega vojaškega vrha maja 2007 v Pannmunjonu ni prišlo do realizacije. Aktiviranje železniške proge je od nekdaj velik interes Južne Koreje, saj bi ji omogočil povezavo s Sibirijo in naprej proti Evropi. V začetku februarja 2003 je bil odprt prvi kopenski mejni prehod med R Korejo in Severno Korejo, odkar se je končala korejska vojna. Vojaški vrh je postavil pogoje za dolgoročnejšo zagotovitev varnosti tako rednemu železniškemu prometu, kot tudi cestni povezavi. Obe državi sta se zavzeli, da bosta nadaljevali pogovore, ki naj bi preprečevali možnost vojaškega konflikta v Zahodnem morju in določili območje namenjeno ribiškim dejavnostim. Dogovorjena je tudi pripravljenost obeh strani za zagotavljanje varnosti pri poplavljanju reke Imjin ter možnost skupnega izkoriščanja ustja reke Han. Zavzeli sta se tudi k skupnim naporom po čimprejšnji uvedbi drugega srečanja na nivoju obrambnih ministrov.
Na pobudo Južne Koreje je 2.-4. Oktobra 2007 v Pjongjangu potekal drugi vrh obeh Korej. Južnokorejski predsednik Roh in Severnokorejski voditelj KIm Jong Il sta podpisala skupno deklaracijo, s katero sta napovedala približevanje obeh Korej.
Ob nastopu novega južnokorejskega konzervativnega predsednika Leeja je prišlo do poslabšanja odnosov zaradi odstopanj politike novega predsednika od predhodne »sončne politike« in že sklenjenih dogovorov. Po tem, ko je predsednik Lee napovedal vezavo južnokorejske pomoči Severu pod pogojem napredka v jedrski razorožitvi Severne Koreje, je severnokorejski režim 27. Marca najprej izgnal vodilne južnokorejske delavce v skupnem industrijskem parku Keasong, opravil je raketni preizkus in Južno Korejo obtožil kršenja spoštovanja morske meje, ter celo zagrozil, da bo Južno Korejo »zmanjšal v pepel«. Zaradi protirežimskih letakov, ki so jih južnokorejske nevladne organizacije za človekove pravice poslale z baloni v Severno Korejo (kršitev dogovora iz leta 2004), je 1. Decembra zaprl kopensko mejo z Južno Korejo. Po imenovanju novega južnokorejskega ministra za združitev prof. Hyuna, ki je bil glavni snovalec nove južnokorejske politike do Severa, je Severna Koreja 26. Januarja napovedala odpoved vseh sklenjenih sporazumov z Republiko Korejo, vključno s sporazumom o morski meji na zahodnem morju, kjer je leta 1999 in 2002 prišlo do oboroženih spopadov. Ob 67. Rojstnem dnevu severnokorejskega voditelja Kim Jong Il-a je Severna Koreja napovedala izstrelitev raket z dolgim dometom, z utemeljitvijo, da ima pravico do razvoja vesoljskega programa.
Z novico o poslabšanem zdravstvenem stanju KIm Il Jonga je Republika Koreja zaradi bojazni pred negativnimi posledicami morebitne smrti severnokorejskega voditelja še bolj naslonjena na pomoč ZDA.
Državi še vedno nimata vzpostavljenih diplomatskih odnosov. Severna in Južna Koreja imata do vprašanja združitve različen pristop. V ustavi Republike Koreje je zapisano, da si bo prizadevala za mirno združitev Korejskega polotoka. Severna Koreja pa glede združitve vztraja na opredelitvah Kim Il Sunga o ohranitvi neodvisnosti in nepriznavanju legitimnosti Republike Koreje, pri čemer se ni nikdar odrekla strategiji združitve s silo. Nasprotuje pa tudi prisotnosti vojaških sil ZDA in Republiki Koreji.

Odnosi med Korejama


Politični sistem Severne Koreje
Severna Koreja sledi ideologiji džuče, ki jo je po korejski vojni vpeljal prvi predsednik države Kim Il Sung. Džuče je uradna ideologija DLR Koreje in pomeni opiranje na lastne sile oziroma je neke vrste avtokracije, s poudarjanjem kulta osebnosti okoli prvega predsednika Kim Il Sunga.
Po ustavi iz leta 1972 je Severna Koreja ljudska republika oz. socialistična republika korejskega naroda, ki jo vodi zveza delavcev in kmetov pod vodstvom delavskega razreda. Z ustavnimi dopolnili so leta 1992 iz ustave črtali marksizem in leninizem, vendar je komunistična partija obdržala monopol oblasti.
Z ustavnimi spremembami leta 1998, so odpravili mesto predsednika republike, saj je bil umrli prvi predsednik Kim Il Sung imenovan za »večnega predsednika«, Kim Jong Un pa je danes le njegov namestnik. Uradno naj bi imela najvišjo oblast enodomna ljudska skupščina s 687 člani, katere trenutni predsednik je Kim Yong Nam, te na splošnih volitvah za pet let izvolijo s kandidatne liste Domovinske fronte, ki jo povsem obvladuje KDS. Volitve so v Severni Koreji le formalnost, saj se lahko na volilnih lističih pojavijo zgolj imena kandidatov, ki jih pred tem potrdi vladajoča stranka KDS. Volilno pravico imajo vsi državljani starejši od 17 let.
Dejansko popolno oblast ima Korejska delavska stranka, katere predsednik je Kim Jong Un. Njeni člani izvolijo Centralni ljudski komite oz. vlado, ta pa iz svojih vrst 11-članski politbiro. Člani politbiroja KDS so tudi najvišji partijski funkcionarji. Izvršilno telo centralnega ljudskega komiteja je Upravni svet, ki vodi tekoče vladne posle. Predsednik vlade je Choe Yong Rim.
V Severni Koreji najdemo še dve stranki. To sta Čondoist Čongu partija in Korejska socialdemokratska partija, vendar sta obe zvesti vladajoči KDS.

Severna Koreja - politika


Politični sistem Južne Koreje
Južna Koreja je po politični ureditvi parlamentarna republika
Prva ustava Republike Koreje je bila sprejeta 17. Julija 1948 in nato večkrat spremenjena in dopolnjena. Ustava določa delitev oblasti na izvršilno, zakonodajno in sodno. Zakonodajna funkcija je v rokah ljudske skupščine, izvršilno vejo oblasti predstavlja predsednik države in državni svet z ministri in predsednikom vlade, sodišča pa opravljajo funkcijo sodne veje oblasti. Vse tri veje oblasti so med seboj neodvisne. Ustava Republike Koreje je sestavljena iz preambule in desetih poglavij oz. 130 členov ter šestih amandmajev. V uvodu se zavzema za ukinitev socialnih nepravičnosti in za zagotovitev enakih možnosti vsakemu posamezniku na vseh področjih življenja.
Med izvršilno oblast Republike Koreje spadajo predsednik države, predsednik vlade, državni svet in ministrstva.
Predsednik države je šef države in predstavlja državo. Volijo ga državljani na splošnih, enakih, neposrednih in tajnih volitvah. Predsednika lahko volijo vsi državljani starejši od 40 let. Njegov mandat traja 5 let, ponovna izvolitev ni mogoča.
Predsednik države imenuje predsednika vlade z odobritvijo ljudske skupščine. Predsednik vlade svetuje predsedniku države in usmerja ministre pod taktirko predsednika države. Trenutni predsednik vlade je Jung Hong Hye.
Državni svet odloča o pomembnih zadevah, ki spadajo pod pooblastila izvršilne oblasti. Državni svet je sestavljen iz predsednika sveta, predsednika vlade in ostalih članov. Ministre imenuje predsednik države na priporočilo vlade izmed članov državnega sveta.
Zakonodajno oblast v Republiki Koreji predstavlja Ljudska skupščina. Sestavljena je iz poslancev, ki jih volijo državljani na splošnih, enakih, neposrednih in tajnih volitvah. Število poslancev je določeno z zakonom in ne sme biti manjše od 200 politikov. Mandatna doba traja 4. leta. Naloge Ljudske skupščine so izvolitev predsednika in dveh podpredsednikov, ter sprejem zakonov in drugih odločitev ob prisotnosti večine vseh poslancev in z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev.
Sodna oblast je podeljena sodiščem, ki jih sestavljajo sodniki. Sodišča so razdeljena na vrhovno sodišče, ki predstavlja najvišjo raven sodišča, in ostala sodišča na specifični stopnji

Južna Koreja - politika


Zaključek

To je bila seminarska naloga, ki sva jo naredila skupaj s sošolcem za predmet Primerjalne politike v sodobnem svetu pri profesorju red. prof. dr. Bogomil Ferfila. Sedaj sem jo objavil tudi na splet, saj je zato ravno pravi čas, ker se pojavljajo nove napetosti med obema Korejama. Kaj več o aktualnih temah pa si boste prebrali v ostalih medijih. Poglejte si, zadeve so zelo zanimive.

Če boste kliknili tukaj! boste Kim Jong Una spoznali iz malo bolj zabavne strani!

Zahvala

Komentarji 9

če želiš komentirati, se
jordan1
jordan13 leta nazaj

Bravo poldek_tedi!
haha.. si smem tole prilastit, ali je potrebno prvo prašat? :P

poldek_tedy
poldek_tedy3 leta nazaj

vpraš :P

jordan1
jordan13 leta nazaj

aha, ok. sam pojem plagiat mal še preštudiram pol bom pa prašu ;)

poldek_tedy
poldek_tedy3 leta nazaj

ma ne, sej lohk :P sam tist del "Odnosi med korejama je iz ene diplomske kopiran, Tako da previdno s tem =))

alojz-p
alojz-p3 leta nazaj

zelo si se potrudil-čestitke!

emina56
emina563 leta nazaj

zame zanimivo branje.

tintin
tintin3 leta nazaj

skoraj 700 ljudi v parlamentu, pa vsi morajo enko mislit :D

Vaazaaa
Vaazaaa3 leta nazaj

pranje mozga :)

stepskivolk
stepskivolk3 leta nazaj

Saj si ne upajo misliti drugače,drugače gre na "Goli otok"...

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev