Le pusti mi, da izživim svojo domišljijo...

19. junij 2014 ob 14:56 | 139
Včasih zastanem, ob čudovitem sončnem zahodu. Ob mavrici, ki se zliva čez nebo in se konča……kdo ve kje…
…in se predam čaru dneva, ko mi ura ni gospodar, ko je izginil ves zunanji svet. Sva le ti in jaz. V ozadju igra nežna glasba in dvoje objetih teles na tleh.Toplota in sij odprtega ognja, pričara dih romantike. Siv, hladen, deževen dan se spremeni v dan pričakovanja, hrepenenja. Roke, ki nežno polze po telesu, usta, ki uživajo v poljubu. Trenutek, ko se ustavi čas. Ko sprejmeš igro, v kateri ni zmagovalca. Le strast, ki buhti v telesu, željnemu dotika, nežnosti. Danes bom poredna. Danes bom le telo, ki želi zapeljati ljubimca. Telo, ki bo…vse, kar sem si želela, a tega nikoli nisem naredila. Igrala se bom. Izzivala bom sebe, izzvala bom tebe.

Le pusti mi, da izživim svojo...domišljijo!!!

Komentarji 1

če želiš komentirati, se
borigi
borigi2 leti nazaj

... mavrica...

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev