Po sahari in puščavi...

18. maj 2015 ob 13:51 | 141
Po sahari in puščavi. Med grmovjem, trnjem in zvermi. Lovil si, brez kančka vesti. Preslišal si, vsak moj nasvet. Prijateljem namenjal, prezirljiv pogled. In zdaj premagan, obnemogel si na tleh. Kjer skesano, prosiš pri ljudeh. Prav ti je, sam si to iskal. Lovec, ki je plen postal. Morda se ti, je skrhal meč? Saj vem, da tebi je še sanjati odveč. In, ko za hip te tvoj napuh, je zaslepil. V trenutku, svoje si dobil. Se še spomniš? Svojih žrtev, bolečin , ponižanja v očeh. Vseh obrazov, imunih na ves smeh. Sedaj, ko vse, je šlo po zlu. Pred njimi tiho, klečeplaziš brez sramu. A žal nihče, ne sliši klicev na pomoč. Jih duši, neprepustna noč. Prav ti je! Lovec, ki vse ve, ki premaga vse.

Komentarji 3

če želiš komentirati, se
borigi
borigi2 leti nazaj

Se mi zdi, da smo vsaj za trenutek... vsaj del takšnega lovca, vsi mi...
Občasno tudi plen, ki izziva lovca in beži, vendar ne preveč, se skriva, vendar ne premočno... Občasno tudi plen sodeluje v tej neprestani igri...

Hudo pa je za tiste, neglede naj bo to plen ali lovec, ki se ne znajo ustaviti...
Lovci ki lovijo, čeprav imajo doma najboljši ulov... in plen....
ja vsi smo tole

princessss
princessss2 leti nazaj

se strinjam s tabo... smo ljudje, a še vedno ostaja v nas živalski nagon:))

borigi
borigi2 leti nazaj

arrrr rrrrrr rrr ... mijau ;-) seveda :)

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev