Aljažev stolp

01. avgust 2011 ob 10:38 | 2559
Aljažev stolp


Ena od ključnih oseb pri razvoju slovenskega planinstva je bil dovški župnik Jakob Aljaž. Prvič je prišel v Vrata leta 1883 in se povzpel na Triglav leta 1887. Potem ko je Aljaž od dovške občine za en goldinar kupil vrh Triglava, je zasnoval načrt za Triglavski stolp in ga pozimi s kredo narisal kar na tla svoje sobe. Izdelavo je zaupal mladostnemu prijatelju Antonu Belcu iz Šentvida pri Ljubljani, ki je za ogrodje tri metre visokega valjastega stolpa s premerom 125 cm uporabil pet železnih kotnih profilov 50 x 50 mm in štiri vodoravno pritrjene železne obroče. Čezenj je napel pocinkano železno pločevino, ki je bila dvakrat debelejša od tiste, kakršno so uporabljali za prekrivanje cerkvenih zvonikov. Belec je nalogo dobro opravil, stroške pa je plačal Aljaž, ki je stolp pozneje podaril Planinskemu društvu. Šest krepkih nosačev je sestavne dele, ki so tehtali od 15 do 20 kg, v enem tednu znosilo na Triglav, potem pa je Belec 7. avgusta 1895 s štirimi pomočniki v petih urah postavil stolp. Aljaž je vanj postavil tri okrogle stole, barometer in termometer ter panoramsko sliko z imeni bližnjih in daljnih gora, sprva pa je imel, kot je zapisal v Planinskih spominih, »v njem tudi samovar in steklenico špirita; to je bilo v tistih časih, ko so na planine zahajali le idealisti – poštenjaki..« Na steni stolpa je napisal opozorilo, naj se turisti ob hudi uri ne zadržujejo v njem. Za zavetje pred strelami in nevihtami je dal namreč na južni strani pod vrhom v skalo vsekati votlino z mizo, klopjo in nezaklenjenimi vrati, ki jo je poimenoval Staničevo zavetišče. Naslednji teden je bilo odprtje, pri katerem sta bila poleg Aljaža in njegovih dveh delavcev, Požganca in Kobarja, navzoča še tržiški tovarnar Gassner in pevovodja Matej Hubad. Možje so v prelepem vremenu odprli buteljko šampanjca ter zapeli pesmi Ave, maris stella (Zdrava,morska zvezda) in Triglav, moj dom, ki jo je uglasbil Aljaž. Aljaž je imel zaradi stolpa na Triglavu v začetku precej težav. Nemci so ga obtožili, da je uničil podzemno triangulacijsko točko in o tem sprožili obsežno preiskavo. Deželni geometer je celo izjavil, da bodo stolp odstranili, Aljaž pa bo moral plačati kazen, vendar iz tega ni bilo nič. Vojaki so namreč s pomočjo prič ugotovili, da podzemeljske triangulacijske točke na Triglavu sploh ni bilo, ampak da so geometri pred štiridesetimi leti tam postavili le leseno piramido, ki so jo pozneje uničili viharji. Zato so vojaki sredi stolpa pol metra globoko v tla vkopali triangulacijsko znamenje in odredili, da stolpa ne sme nihče podreti. V naslednjih letih je Aljaž postavil še Triglavsko kočo na Kredarici (sklep, da bo stala prav tam, je naredil, ko je po odprtju stolpa sedel na Malem Triglavu in se razgledoval naokrog) in kapelo Lurške Matere Božje (uničili so jo leta 1952, štirideset let pozneje pa pozidali novo), dom v Vratih ter skrbel za gradnjo planinskih poti. Njegovo najbolj znano delo pa slej ko prej ostaja po njem imenovani stolp, ki se je s Triglavom zrasel v neločljivo celoto.
5. avgusta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, tri mesece kasneje pa je tudi postal last države.

Komentarji 1

če želiš komentirati, se
marko3
marko36 let nazaj

Odlično.

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev