Duh moje smrti

15. februar 2010 ob 19:41 | 290
Ležim na dnu morja,
v objemu vsega gorja.
Voda mi polni telo,
daleč je že modro nebo.
Zraka že dolgo več ni,
a plamen moj še kar tli.
Drobna iskrica je še v očeh,
ki spremlja me po globokih poteh.
Ko beli venec vržejo v vodo,
hrana ribam je že moje meso.
Čez čas ko ostale bodo le še kosti,
spominjajte se moje mladosti.
A ne bodite potrti, ker v srcih vaših strtih,
bo vedno živel duh moje smrti.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev