"KAKO SEM POSTAL JUNAK"

11. maj 2009 ob 00:05 | 1533
Bil je hladen in oblačen dan v marcu. Natančneje je bil 24. marec 2008. Že jutro tega dne, zame ni bilo ravno dobro. Še vedno sem izgubljen taval po hiši in pil jutranjo kavico. Ob pitju kave sem veliko razmišljal. Bolečina in razočaranje v meni zaradi razhoda z bivšo partnerico, s katero sem se razšel po sedmih letih zveze in sicer 5. decembra 2007, je še bilo vedno prisotno.

Ko sem spil kavo sem se odločil, da se vsedem v avto in grem obiskat očeta. Na poti sem se ustavil tudi na bencinskem servisu, ker je v avtu svetila nadležna oranžna lučka za gorivo. Med točenjem goriva mi je zvonil telefon. Na klic se nisem oglasil, saj telefona nisem slišal. Po prihodu nazaj v avto sem videl, da me je klical prijatelj Sandi. Takoj sem ga poklical nazaj in mi je rekel, da je na bencinskem servisu videl moj avto in naj pridem v bližnji lokal na kavo. Odpravil sem se tja. Ko sem prišel v lokal je Sandi vstal izza mize in me ob stisku roke pozdravil, kot me vedno pozdravi: "O, Rimi legenda!!!" Za tem mi je povedal, da čaka najinega skupnega prijatelja Alena in, da sta namenjena v terme v Moravce. Vprašal me je, če grem zraven a sem mu rekel, da nisem ravno dobro razpoložen in se kasneje, ko se vrneta lahko kje vidimo. Spila sva kavo, nato sem se jaz odpravil k očetu.

Nekaj ur za tem, sem se vračal od očeta nazaj domov. Moji občutki med vožnjo so bili čudni. Povečal sem ton glasbe na radiju in upočasnil vožnjo. Spet sem razmišljal, kot zjutraj doma ob kavici. Naenkrat sem se znašel doma in se spraševal, kako je to mogoče. Opazil sem, da sem se med vožnjo globoko zamislil in nisem dosledno spremljal poti. Odločil sem se, da se malo odpočijem, saj prejšnjo noč nisem veliko spal. Pozno popoldne sem se odpravil s psom na sprehod v gozd. Bilo je hladno in je rahlo deževalo, vmes pa je bilo opaziti tudi kakšno snežinko. Sprehod mi je prijal. Ponovno je zazvonil telefon. Spet je klical Sandi. Vprašal me je, če sem doma in mi povedal, da sta oba z Alenom namenjena k meni. Ko sta prispela k meni je bil že večer. Odpravili smo se proti Slovenski Bistrici in jaz sem vozil s svojim avtom pred njima, saj nista poznala poti. Med vožnjo me je spet klical Sandi in mi poovedal, da bi rad tudi David (še en kolega) šel z nami. David do moje hiše ni znal priti, zato sem mu pot razložil preko telefona in smo ga šli čakat v lokal, kjer smo se dogovorili. Prišel je okoli 22. ure. Spili smo še eno pijačo in se odpravili naprej proti Slovenski Bistrici. Nobeden od nas ni pil alkohola, ga niti ne obožujemo. Rekel sem, da grem s svojim avtom pred njimi, da jim kažem pot. Zmenili smo se, da še v Bistrici pri "Gamsu" nekaj spijemo, nato pa grejo oni po obvoznici proti Ptuju, jaz pa nazaj po isti poti. Peljali smo se v smeri proti Črešnjevcu, kjer cesta takoj za železniškim prehodom naenkrat zavije ostro, pravokotno desno in naprej vodi ob železniški progi. Pred železniškim prehodom sem zmanjšal hitrost in peljal naprej po cesti. Pogledal sem v vzratno ogledalo in videl kako Sandijev avto katapultira po zraku in nenadoma izgine. Za njim, pa je tudi Davidov avto letel naravnost v jaso in drevo. Ko sem videl kaj se je zgodilo sem potegnil ročno zavoro in polkrožno obrnil moj avto. Na kraju nesreče sem se ustavil. David je med tem že prišel iz svojega avta in ga opazoval. Ob mojem vprašanju, kje je sandijev avto je odvrnil: "Ne vem!!!" Sam sem šel naprej gledat, kje sta Sandi in Alen. Naenkrat sem opazil medlo svetlobo zadnjih luči sandijevega avta pod vodo. Zakričal sem "David v vodi sta!!!" Ni se zmenil ali pa me ni slišal - še danes ne vem. Slekel sem jakno in skočil v vodo. Ugotovil sem, da je avto obrnjen na streho. Poskušal sem odpreti vrata a sprva ni šlo pri nobenih, saj je bila streha avtomobila upognjena. Naenkrat sem uporabil vso moč, kar sem jo premogel in končno odprl zadnja desna vrata. Zlezel sem v notranjost avta, oba privzdignil, jima odpel varnostna pasova in ju zvlekel ven iz avta in na kopno. Med tem mi je Alen močno stisnil roko, saj mu je bila sila. Obema sem takoj nudil prvo pomoč in sta hitro iz sebe z mojo pomočjo izločila vodo in zadihala. Začel sem ju tolažiti in greti. Pokril sem ju z mojo jakno in vsem kar sem našel v avtu in poklical 112. Mene takrat ni zeblo čeprav je bila temperatura vode +2 stopinji zunaj je pa bilo okoli ničle. Kmalu so na kraj nesreče prispeli gasilci PGD Slovenska Bistrica in preverili okoliščine nesreče. Najprej so preverili, če je še kdo v avtu čeprav sem jim takoj povedal, da sta oba zunaj. Kmalu je prispelo tudi reševalno vozilo in Policija. Oba so odpeljali v mariborsko bolnišnico. Gasilsi so med tem črpali vodo, da bi lažje prišli do vozila in sanirali izlive motornih tekočin. Neprekinjeno je ob meni bil poveljnik Begič PGD Slovenska Bistrica. Prvo kar mi je povedal je bilo to, da jima brez mene ne bi uspelo preživeti in se rešiti. Te besede so me spravile v šok. Oblile so me solze - ja prav ste prebrali. Cel film se mi je odvrtel pred očmi. Začelo me je hudo hladiti in tresti. Svetovali so mi, da naj se grem domov preoblečt in se takoj vrnem nazaj na kraj nesreče. Ko sem prišel nazaj sem moral pojasniti in povedati, kako se je zgodila nesreča. Takoj za tem so mi tudi povedali, da sem rešil "DVE ČLOVEŠKI ŽIVLJENJI" in me bodo predlagali, da prejmem "ODLIKOVANJE ZA HRABROST". Naslednji dan sem šel najprej v Maribor pogledat Sandija in Alena in ugotovil, da jima ob prijetnih medicinskih sestrah nič ne manjka. Nobenemu od njiju ni bilo nič. Alen je imel le manjšo prasko na nogi. Če bi ju kdo tisti dan videl, ne bi nikoli verjel, da sta bila tako blizu smrti!!!
Odlikovanje za hrabrost sem prejel 28. 2. 2009. Največja nagrada zame pa je to, da sta oba prijatelja živa in brez večjih posledic. Še naprej smo na rednih stikih. Dogovorjeni smo, da imamo v bodoče vsakega 24. 3. naš osebni praznik - "PONOVNI ROJSTNI DAN".

Slov. Bistrica - Črešnjevec 24. 3. 2008 / kraj prometne nesreče, kjer bi prijatelja lahko izgubila življenji
Slov. Bistrica - Črešnjevec 24. 3. 2008 / kraj prometne nesreče, kjer bi prijatelja lahko izgubila življenji  (4)


Slov. Bistrica - Črešnjevec 24. 3. 2008 / kraj prometne nesreče, kjer bi prijatelja lahko izgubila življenji
Slov. Bistrica - Črešnjevec 24. 3. 2008 / kraj prometne nesreče, kjer bi prijatelja lahko izgubila življenji (5)


Podelitev plakete in medalje za hrabrost 28. 2. 2009
Podelitev plakete in medalje za hrabrost 28. 2. 2009 / dvema prijateljema sem rešil življenji, ki bi ju lahko izgubila v prometni nesreči 24. 3. 2008 (5)


Odlikovanje za hrabrost - Aleksander Rimele
Odlikovanje za hrabrost - Aleksander Rimele


Svojo življensko izkušnjo sem z vami delil: Aleksander Rimele

Za branje bloga se zahvaljujem vsen članom portala "moj - video"!!!

Komentarji 62

če želiš komentirati, se
mojca28
mojca287 let nazaj

čestitke,lepo prijateljstvo

Rimele
Rimele7 let nazaj

Hvala za komentar. Ja, prav si napisala, to je res lepo prijateljstvo in dokaz prijateljstva!!!

wesnika18
wesnika187 let nazaj

svaka čast takšnih bi moglo bit še veliko

Rimele
Rimele7 let nazaj

Ja, ampak nas je zelo malo. Hvala za komentar.

lele
lele7 let nazaj

komaj čakam, da boš izdal knjigo, že to je bilo vznemirljivo prebrati

Rimele
Rimele7 let nazaj

Knjigo bom izdal in delam na tem, da jo bo marsikomu zanimivo prebrati. Tudi jaz čakam ta dan, ko bo izšla. Do takrat, me pa čaka še veliko dela.

zdenek
zdenek7 let nazaj

izreden dogodek in tudi čustveno napisana izpoved heroja.mislim da bi se lahko vsak nekaj naučil iz tega bloga.fantastično - samo tak naprej.to ti želim zdenek pa lep pozdrav : 5*******

Rimele
Rimele7 let nazaj

Hvala za čudovit komentar in lepo zapisano tvoje mnenje!!! Mi je v čast!!!

brasi14
brasi147 let nazaj

čestitke..to je prijateljstv..lepo napisano

Rimele
Rimele7 let nazaj

Hvala za čestitke, komentar in lepo razmišljanje, ki si mi ga namenil.

marko3
marko37 let nazaj

Bil si in ostal boš....Angel na zemlji.

Rimele
Rimele7 let nazaj

Hvala za ta čudovit komentar in razmišljanje, ki si mi ga namenil, dragi prijatelj.

sponka.com
sponka.com7 let nazaj

..Rimele že v samem začetku me je tvoja zgodba pritegnila k branju.
vsakič bolj se mi je napetost stopnjevala.

plemenito dejanje si dvema prijateljema storil.
veliko srečnih rojstnih dnevom vam želim še naprej.
lepa gesta. tudi iz moje strani prejmi iskrene čestitke
za tvoje prejeto priznanje. v vsakem primeru si resnično ga zaslužiš..

Rimele
Rimele7 let nazaj

Hvala za lep komentar, čestitke in tvoje mnenje v njem. To je bilo res nekaj, na kar ne skrivam, da sem najbolj ponosen v svojem življenju. Vsekakor pa je lep občutek, da lahko to delim tudi z vami, ki ste moji prijatelji - seveda z dovoljenjem prijateljev, ki sem jima rešil življenji. Želim ti vse dobro.

zsotler
zsotler7 let nazaj

Enkratno si napisal to in iskrene čestitke,občudovanja si vreden in da deliš to z nami ,to je ta pravi prijatelj...LP Zvone

Rimele
Rimele7 let nazaj

Pravijo prijatelja spoznaš v nesreči. To še kako drži. A v tem primeru sem spoznal še nekaj. Besedica "hvala" med besedami, ki sta mi jih namenila prijatelja po tem dogodku, je res velika beseda, ob kateri v takem primeru začutiš njeno moč. Izrečen stavek: "Prijatelj hvala, ker si mi rešil življenje", je bila v mojem življenju največja, najlepša, najbolj iskrena zahvala v mojem življenu. To pa mi je dalo tudi veliko energije, katero v sebi nosim še danes in nihče mi tega občutka ne more vzeti. Včasih si želim, da bi lahko ta občutek komu posodil, da bi čutil, kot čutim jaz - potem bo bilo marsikaj drugače. Človek bi bil človek človeku in bi spoznal, da je to največja vrednota, ki jo lahko ćlovek ima, ko je v kakršnihkoli odnosih z ljudmi.

tiskarka
tiskarka7 let nazaj

Kako boš pomagal prijateljem, vse to je bilo v tvoji glavi.In človeško si se sam spopadel s to situacijo, nisi čakal na onega prijatelja, ki te ni slišal. Vendar, kar sem si prebrala vse kaže, da so trenutki, ki kažejo da nesebična pomoč ne izumira.ČESTITAM, tudi jaz te nagrajujem.

Rimele
Rimele7 let nazaj

Hvala za lep komentar, tvoje mnenje in čestitke. Se strinjam s tem, kar si zapisala. Kako bi prijateljema pomagal pa nisem čisto siguren, da sem vedel. Sigurno sem imel v glavi to, da ju moram rešiti. Postopek reševanja pa je bila borba vseh treh.

miska74
miska747 let nazaj

vsa čast prijatelj:)!!!!!

Rimele
Rimele7 let nazaj

Hvala za komentar, prijateljica.

atoma
atoma7 let nazaj

hvala ti za ta blog, čestitke za priznanje in ostani takšen--

Rimele
Rimele7 let nazaj

Ni kaj hvaliti. Hvala tebi za čestitke. Seveda, bom ostal takšen, ker sem rad takšen kot sem. Hvala za lep komentar.

trnvpeti
trnvpeti7 let nazaj

Če bi nas več takoh bilo....Vsa čast!!

Rimele
Rimele7 let nazaj

Sedaj nas je v Sloveniji 11 takšnih ljudi, oziroma 11 takšnih za katere se ve. Hvala za komentar.

evica11
evica117 let nazaj

Odlično napisano in tako, da je vsakemu razumljivo in se bere tekoče, tako da človek komaj čaka, kaj se bo zgodilo naprej...ja, samo malo je potrebno včasih in že si tam...nič kaj prijetno, niti na pogled, še manj zate, ki si prisoten...da si tako hitro odreagiral, je bil kriv tvoj adrealin - a sem prav napisala, pa saj veš, za kaj se gre...v glavnem, ko je sila, daš tisti trenutek vse od sebe, za tabo pa pride, ko je že vsega konec...tudi meni se to dogaja, pa čeprav nisem bila nikoli tak heroj, kot ti, če bi pa imela priliko, o potem pa brez oklevanja...tako mislim v življenju, da sem tisti trenutek čisto v redu, ko bi kateri drugi padel v nezavest, sem jaz še preveč prisotna, samo drugi ali tretji dan pride pa za mano, kar je pa še veliko hujše...še enkrat ti čestitam za tvoje plemenito dejanje v takšnih okoliščinah in pod takimi pogoji, kot je nizka temperatura...res lahko praznujete vsako leto novo rojstvo in naj vas bog čuva za naprej, pa pazite vsak nase in vsi trije skupaj...EDEN ZA TRI, TRIJE ZA ENEGA...všeč mi je , kar si opisal, po eni strani zelo zanimivo, po drugi pa...uffffff, da se ti kaj takega zgodi...groza...lep večer še naprej in pazi nase in na prijatelja...evica

Rimele
Rimele7 let nazaj

Hvala za ta čudovit komentar prijateljica. Res je bilo tukaj prisotnega veliko adrenalina, moči, čustev, vprašanj,...itd. Rzmere za reševanje pa so bile res grozne. Vse se je pa zelo dobro končalo. Ne vem kako bi prenesel, če se ne bi in bi na tem kraju izgubil prijatelja. Menda bi še bolj izgubil samega sebe, saj se je to zgodilo hitro po datumu 3. 1. 2009, saj veš, o čem govorim.

zvezdica38
zvezdica387 let nazaj

JA TO TI PA VERJAMEM

Rimele
Rimele7 let nazaj

Kar je res, je res bi rekel naš prijatelj Dušan!

zvezdica38
zvezdica387 let nazaj

ubcudovanja vredna oseba si lahko si nase zelo ponosen prejmi moje cestitke za tako zelo plemenito dejanje

Rimele
Rimele7 let nazaj

Zahvaljujem se ti za lepo zapisano mnenje. Na to sem res ponosen in zelo vesel kadarkoli, ko ti dve osebi srečam!!!

note
note7 let nazaj

Lahko ti samo to rečem,da si občudovanja vreden.Verjemi dobro se z dobrim vrača.V nesreči spoznaš,kdo pravi prijatelj je tvoj.

Rimele
Rimele7 let nazaj

Ostati želim majhen, z velikim srcem in občutkom za soljudi. Strinjam se s tem kar si zapisala cenjena prijateljica. Hvala za komentar.

Pehta1
Pehta17 let nazaj

Hvala da si svojo življenjsko izkušnjo podelil z nami, v lepo napisanem blogu... Spoštovanja vredno dejanje, ki ga je sposoben samo človek z velikim srcem....ČESTITAM tako za tvoje dejanje, kot za lepo napisan blog...

Rimele
Rimele7 let nazaj

Ni česa hvaliti, to je malenkost! Mi je v veliko veselje tvoje razmišljanje, ki je za moje pojme še kako resnično. Hvala za lep komentar.

stankapet
stankapet7 let nazaj

Iskrene čestitke za zasluženo priznanje.:)

Rimele
Rimele7 let nazaj

Hvala za čestitke in kmentar.

GRCNARKA
GRCNARKA7 let nazaj

Spoštovani Rimele si zelo močna osebnost, da to tvojo osebno zgodbo deliš z nami, imaš zelo lep stil pisanja.
Vse čestitke za prejeto priznanje, saj veš kako bi rekel Dušan MOJ POKLON, KAR JE RES JE RES, Alenka

Rimele
Rimele7 let nazaj

Hvala za čudovit komentar. Naš dragi Dušan pa je na to temo veliko povedal in jo omenjal. Hvala za čestitke in moj poklon tebi - KAR JE RES, JE RES.

anja_14
anja_147 let nazaj

lepoo lepoo

Rimele
Rimele7 let nazaj

Hvala za komentar.

evica11
evica117 let nazaj

Hvala, da mi nudiš to priložnost, da si lahko preberem tvoj čudovit blog, ki je napisan na izkušnjah tvojega življenja...nisem vse prebrala, bom pa in to sigurno, potem napišem komentar...lepo mi bodi in pazi nase...evica:)

Rimele
Rimele7 let nazaj

Ni zakaj. Seveda bom pazil nase.

Rimele
Rimele8 let nazaj

Hvala Marijo in Rebeka. Marijo upam, da bo tudi tebi dana možnost, da boš kdaj pomagal in morda ob tem tudi komu rešil življenje. Me veseli, da sem ti kot starejši brat dober vzor!!! Ja, pridem na odbojko.

Dr.MaRiO
Dr.MaRiO8 let nazaj

Ja braco ti si naš junak !! upam da ko bom starejši da bom tako kot ti !! bratec se slišimo !! lahko prideš igrat odbojke

BekicaB
BekicaB8 let nazaj

ta dan imam tudi jaz v posebnem spominu, čeprav še pred tem dogodkom - malo pred 7. uro zvečer :=).

BekicaB
BekicaB8 let nazaj

seveda pa ob tem čestitke, tebi, da si tolko trezno razmišljal in ti je uspelo kar si si zamislil ter da ste jo vsi 4 dobro odnesli!

TOSCH
TOSCH8 let nazaj

Plemenito Dejanje.

Sedaj pa varno v Prometu.

zidarjev
zidarjev8 let nazaj

čestitke.. lepo napisano..1A ni kj

anja1987
anja19878 let nazaj

prelepo.... kapo dol zate ..... takega človeka bi si vsak lahko le zelel ob sebi...

Zidarka
Zidarka8 let nazaj

čudovito čestitke za vse junak si se vidi

natasa1971
natasa19718 let nazaj

Da se je le vse dobro izteklo,čestitke za hrabrost in pogum!
Vso srečo ti želim,zaslužiš jo!

Rimele
Rimele8 let nazaj

Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in prebrali blog!!! Pravtako se zahvaljujem za komentarje in čestitke!!! Lp!!!

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev