EH

27. marec 2011 ob 12:42 | 72
Preprosto ne vem več kdo sem...pogledam se v ogledalo... a nič ne vidim...nič...le žalosten obraz....žar iz mojih oči je izginil...prazne so....zame ni prihodnosti...je le preteklost...ostala sem v trenutku iz katerega ne morem...trenutku... ko sem te dokončno izgubila...oropal si mi tisti kanček sreče v mene...dnevi...ki jih preživljam so mrtvi....globoko v sebi sem le osamljena duša...duša.. ki kriči po tebi... v popolnih neznancih iščem saj del tebe.... v moji podzavesti si še vedno tu... smejiš se...a jaz jočem...le da ti tega ne slišiš... edino kar imam od tebe so spomini...kamorkoli pogledam vidim tebe.... ne najdem pa sebe... ne najdem odgovorov... enostavno sem tistega dne umrla... imam le upanje in neuresničljive sanje...sanje v katerih si ti...in upanje...da se sanje uresničijo

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev