Deset božjih zapovedov

09. januar 2011 ob 17:58 | 113
ENAJSTA ZAPOVED V SLOVENIJI, KI NI DANA OD BOGA!

V našem romskem slovarju ne obstaja beseda KOLUMNO. Govorim za naše Dolenjske Rome, ki jih je največ nepismenih, polpismenih, neizobraženih. Tudi meni je bila ta beseda do nedavnega neznana. Če znaš brati se marsikaj lahko naučiš. Jaz imam to srečo ali nesrečo, da rad pišem in berem. Tudi na ta način se razlikujem od mnogih mojih sorodnikov, ki jim ni dana takšna dobrobit. Tvoje pisanje in razmišljanje občudujem. Veliko veš, znaš in zmoreš. Veliko si že naredil dobrega in koristnega. Osebno te cenim, občudujem, spoštujem. Pa ne le zato, ker si moj prijatelj, temveč zato, ker si »Baro manuš. Lačho manuš. Čačo manuš. Sposobno manuš« (Velik človek. Dober človek. Resnični človek. Sposoben človek). Všeč mi je, ko je človek prijazen, pošten, pravičen, ko nima dlake na jeziku, ko ne pleše tako, kot igra na umazani inštrument njegov Šef, si človek, ki se ne pusti izkoriščati, podkupiti… Tako je prav in tako bi moralo biti? Ravno takšne ljudi, tebi podobne bi morala Slovenija imeti več. Še več. Zlasti na odgovornih delovnih mestih. Vsak človek ima pravico izražati svoje mnenje, stališča, interese, komentarje, predloge…so pa mnogi posamezni ljudje, ki pa takšne ljudi kot si ti, jaz in nam podobni…ne marajo, ne cenijo, ne spoštujejo, ogovarjajo, so nevoščljivi, nas tudi mrzijo, sovražijo…Mi Romi pač rečemo takšnim ljudem, »So pe kava keri pu them?« (Kaj se to dogaja po svetu). »Zarale manuša bi rado ov još zaralede. Pametno još pametnede, nahel još nahalede. Čikale još čikalede. Bervale još bervalede« (Močni ljudje bi radi bili še močnejši. Pametni še pametnejši. Hudobni še hudobnejši. Umazani še bolj umazani). Mi Romi po svojih običajih rečemo: »Hilo slabo i lačhe. Hilo grdo i šužo. Keri pe čače i na čače« (Je slabo in dobro. Je grdo in lepo. Dela se prav in neprav). Jaz sem že v svoji knjigi »OVI ROM, ROMANO ČHAVORO« (Biti Rom, romski otrok) napisal: »Mri mama bijandža dujen manušen. Mande i čororipe« (Moja mama je rodila dve bitji. Mene in revščino).
In nato končamo svoja mnenja z besedami, ki se nanašajo na versko izpoved. »O, devloro, pomozin čororenge« (O Bog, pomagaj revnim). »O Devloro oprostin lenge, lengere grihi« (O Bog, oprosti jim njihove grehe).
Ko govorimo o Bogu, se prav za prav takoj spominjam na otroška leta. Kamor koli so se moji starši selili, sem se zapomnil mamine besede, ko je vedno ob takšni priložnosti molila po cigansko: »O Devloro, pazin pu mende i pomozin menge« (O Bog, varuj nas in pomagaj nam). Ko sva prosjačila je mama zopet prosila Boga z isto molitvijo. Ko smo odhajali na romanje je mama v cerkvi zopet enako molila. Ko so nas napadli hudobni vaščani, lovci, logarji, policisti, ki so nad nami kričali, nas tepli, sežigali in rušili naše revne domove – vse kar smo imeli, je mama zopet jokajoče prosila in molila »O Devloro, pazin mende i pomozin menge« (O Bog, varuj nas in nam pomagaj)…in tak sem – ravnam se po mamini vzgoji.

Bog, je po romskem običaju še vedno: »Lačho i namoč. (Dober in slab). Dober je, ko pomaga rešiti naše težave, slab je takrat, ko je ravno obratno. Jaz imam Boga rad. Verjamem v Boga. Sem katolik, čeprav ne hodim v cerkev. Vsak dan molim. Doma imam božje kapelice in v njih božje podobice. Za vse dobro se zahvalim Bogu . Res pa je, da se mnogokrat sprašujem in rečem pred božjo kapelico, »O Devloro, jere meke, da pe džoka slabo keri pu them? Nahalipe, bokhalipe, muka, žalosti, našalibe, mučinibe, vojska, mržnja, sovraštvo, poplave, potresi, vulkani, thabovibe, nasvali, čororipe? (O Bog, zakaj dovoliš, da je na svetu tako hudo? (Hudobija, lakota, trpljenje, žalosti, ubijanja, mučenja, vojna, mržnja, sovraštvo, poplave, potresi, vulkani, požari, bolezen, revščina). Ker ne dobim od Boga odgovora, ga prosim in rotim: »Oprostin Devloro sa grihi, pomozin i rešin, da pe džoka slabo na keri pu them i zu mende du Slovenija?« (Oprosti Bog, za vse grehe, pomagaj in reši, da se ne bo tako slabo dogajalo po svetu in pri nas v Sloveniji?).
Kaj naj še rečem? Ja. Še to. »Devloro sa hiki i džani, samo griho pe na tromi keri« (Bog, vse vidi, vse ve, le greh se delati ne sme). In na koncu bi rad dodal še zadnji stavek:

»O DEVEL, KHOS KAVA ENAJSTO ZAPOVEDI, KA LE NISI TUNI DOT« (O Bog, zbriši to enajsto zapoved, ki ni dano od tebe).


Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev