Prvo Romsko društvo v Sloveniji

06. september 2010 ob 13:20 | 174
20. 04. 2009,09:10
Avtor: Rajko Šajnovič
"PRVO USTANOVINDO ROMANO DRUŠTVO DU SLOVENIJA"

Eno leto po tem, ko smo 8. aprila 1982 v Novem mestu imeli »PRVO SLOVENSKO ROMANO DORESIBE I PRVO PRAZNOVANJI SVETOVNO ROMANO DIVE« (Prvo Slovensko Romsko srečanje in prvo praznovanje Svetovnega dneva Romov), smo Novomeški Romi po pobudi Civila Filipa Robarja in »ROMANO DRUŠTVO ZURU ZAGREBO« (Romskega društva iz Zagreba), smo Novomeški Romi dejansko uresničili navedeno pobudo in začeli z pripravo. Seveda je bil Rom Rajko Šajnovič znova »DEKLA VASO SA« (Deklica za vse), »SO GODI HINE TRIBA VASO USTANOVINI ROMANO DRUŠTVO« (Kar je bilo pomembno za ustanovitev romskega društva). Seveda so potekale priprave tudi s pomočjo Civilne družbe; Filipa Robarja, ZKO (Zveza kulturne organizacije) Novo mesto, Sekretariata za notranje zadeve Novo mesto, OO SZDL Novo mesto, posameznih Romov, ter Občine Novo mesto…Romsko društvo iz Zagreba so Filipu Robarju poslali »STATUTO VASO ROMENGARO DRUŠTVO DU ZAGREBO« (Statut romskega društva iz Zagreba), ki ga je Filip Robar prevedel v »SLOVENSKO ČHIP I ONDA LE DINDŽA MANGE« (Slovenskem jeziku nato ga je dal meni). Za mene kot prvega romskega pobudnika v Sloveniji, kot romskega predstavnika, kot romskega organizatorja in voditelja ni bilo »LAGAŠNO« (Lahko). In »HVALA DEVLORESKE, MANGE, USPINDŽA« (Hvala Bogu je meni uspelo). Uspelo zato ker: »MANDE HINE VESELI, LAČHI VOLJA, KORAJŽA, MOČHI I BAJT« (Sem imel veselje, dobro voljo, korajžo, moč in srečo). »I DŽOKA NOVOMEŠKO ROMA DODŽAKERDŽAMO ZELANO LJUČI« (In tako smo Novomeški Romi dočakali zeleno luč) in »ROMANO, VIŠTORSKO I KULTURNO VAŽNO DIVE DU SLOVENIJA« (Pomembni Romski, zgodovinski in kulturni dan v Sloveniji).

Bil je »ŠUŽO BERŠANO DIVE« (Lep poletni dan). Točno 25. aprila 1983, smo v Novem mestu imeli Romi »PRVO OBČNO ZBORO DU SLOVENIJA« (Prvi Občni zbor v Sloveniji). Občni zbor je vodil: »GADŽO, FILIP ROBAR I ROM, RAJKO ŠAJNOVIČ« (Civil, Filip Robar in Rom, Rajko Šajnovič). »PREKEDINDŽO I MOTHADŽO PRVO, STATUTO VASO ROMANO DRUŠTVO DU SLOVENIJA« « (Prebral in predstavil sem prvi, Statut romskega društva v Sloveniji), ter seveda vse kar je po členih Zakona o romskem društvu pomembno predstaviti. Statut romskega društva Novo mesto je bil s strani prisotnih 50 gostov sprejet in nagrajen z dolgim aplavzom. In tako smo isti dan »USTANOVINDŽAMO PRVO FORMALNO PRAVNO ROMANO DRUŠTVO DU SLOVENIJA« (Ustanovili prvo formalno pravno Romsko društvo v Sloveniji). Člani novega ustanovljenega romskega društva Novo mesto so postali vsi navzoči gosti »ROMA I PAR GADŽE« (Romi in nekaj Civilov). To je bilo društvo pod naslovom: »DRUŠTVO VASO KULTURA, PROSVETO I SOCIALNO BUTI –ROM- NOVO MESTO« (Društvo za kulturno, prosvetno in socialno dejavnost –ROM-Novo mesto). Glasovanje je bilo javno. Navedel bom le imena in priimke glavnega vodstva društva ROM Novo mesto. »VASO GLAVNO VODITELJNI HINEJO IZVOLINDE«: (Za glavno vodstvo so bili izvoljeni):
1. »PRVO PREDSEDNIKO DU ROMANO DRUŠTVO HINE: RAJKO ŠAJNOVIČ ZURO MESTO« (Prvi predsednik romskega društva je bil: Rajko Šajnovič iz Novega mesta),
2. »PRVO PODPREDSEDNIKO DU ROMANO DRUŠTVO HINE: VALENTIN HUDOROVAC DOČI, ZURU JERNIKO. VEČ MULO« (Prvi podpredsednik romskega društva je bil: Valentin Hudorovac Doči, iz Šentjerneja. Že pokojni),
3. »PRVO SEKRETARI DU ROMANO DRUŠTVO HINE: VALENTIN BRAJDIČ SINKO, ZURU JERNIKO. VEČ MULO« (Prvi sekretar romskega društva je bil: Valentin Brajdič Sinko, iz Šentjerneja. Že pokojni),
4. »PRVO TAJNIKO I BLAGAJNIKO DU ROMANO DRUŠTVO HINE: DRAGO MIKLIČ, ZURU RUPARŠKO VRHO. (Prvi tajnik in blagajnik romskega društva je bil: Drago Miklič iz Ruperč vrha.
Seveda smo imenovali in izvolili razne Sekcije in Komisije ter njihove, predsednike in predstavnike. V vseh teh navedenih komisij in sekcij »HINAVE GLAVNO MENI, DEKLA VASO, SA« (Sem bil glavni jaz kot DEKLICA ZA VSE) Iz »SAKON ROMANO GAV IZVOLINDŽAMO PO JEKHE ROMANE PREDSTAVNIKO A ZURU NARBAREDE ROMANO GAV ŽABNJAKO PO DUJEN PREDSTAVNIKI« (Vsakega romskega naselja smo imenovali po enega romskega predstavnika razen v Žabjaku, kot največje Romsko naselje pa dva Romska predstavnika). Takrat so spadala vsa Romska naselja še pod Občino Novo mesto.

Od leta 1983, ko je film Filipa Robarja OPRE ROMA celovito analiziral probleme in zagate pri reševanju romskega vprašanja in je kot posledica klica, naj si Romi tudi sami začnemo prizadevati za boljše življenje, nastalo društvo Rom, se je v zavesti Romov marsikaj spremenilo. Novomeški Romi smo se na čelu g. Rajka Šajnoviča spopadli predvsem s tisto oviro, ki nas je »DESET I DESET BERŠA« (Desetletja), najhuje prizadevala: z lastno izoliranostjo od »GADŽIKANI DRUŽBA« (Civilne družbe). Vzpostavili smo aktivne stike tako na ravni »ŠPORTO KHELIBE, KULTURA, ČHIP I ŠOLA« (Športnega udejstvovanja, kulture, jezika in šolstva), imeli večji vpliv tudi pri politiki »VASO BUTI, SOCIALNO ČORORIPE, ZU SASTIPE, PU SODNIJE« (Zaposlovanja, sociale, zdravstva, sodstva). Ponekod nas je družba (in posamezni občani) sprejela, nam pomagala in svetovala, največkrat pa smo še zmeraj naleteli na predsodke, ceneno moraliziranje ali pa na politikantsko aroganco »DISAVE GADŽE, KA HINEJO NAHEL« (Takšnih Civilov, ki so bili hudobni). Tako moji člani društva kot jaz, ki sem bil poznavalec romske problematike ter nekateri drugi občani smo že takrat dobro vedeli, »DA HILI BUTI NARBAREDE PROBLEMO« (Da je zaposlovanje največji problem). Tu je začetek in konec vseh dobrih zamisli in želja. Tu je ključ in kleč za vse lepe zamisli o Romih kot enakopravnih državljanov, kajti to nismo bili. To je še vedno resna in zelo občutljiva točka v t. i. romskem sklopu, ob kateri se že vrsto let »PHAGEREN KOPLJA« (lomijo kopja). Številnim Romom – »MURŠENGE I DŽUVLJENGE« (Moškim in ženskam), »PISINAVE PU VA PROŠNJE« (Sem ročno pisal prošnje), »DA LENGE, DEN BUTI« (Da jih zaposlijo) v razne delovne organizacije. »DU CAJTINGE (DOLENJSKI LIST) NAPISINDŽO PROŠNJA I MANGAVE, DA LEN ROMEN DU BUTI« (V časopisu (Dolenjski list) sem naslovil prošnjo in rotil, da dajo Romom zaposlitev) »KONIKO ALE DU BUTI A BUT ROMA PA SPLOH ODGOVORI NISO THER« (Nekaj jih je dobilo zaposlitev a veliko Romov pa niti odgovora niso dobili). Obiskal sem tudi razne delovne organizacije in delodajalce prosil za sprejem Romov v njihova podjetja. Spodbujali smo zaposlene Rome, da vztrajajo na svojih delovnih mestih. Spodbujali smo starše šoloobveznih otrok, »DA REDNO BIČHALEN ČHAVOREN DU ŠOLA« (Da redno pošiljajo otroke v šolo). Zastopali smo interes Romov v Zdravstvenih ustanovah »ZU DOKTORJA, SODNIKO VASO PREKRŠKO, ZU SESE, PU SODNIJA, (SODNIKO KRAMARIČI MANGE VAKERELE, DA HINO ROMANO ADVOKATO), PA DU ŠOLA, PU ZAVODO VASO BUTI, DU HREŠTO, PU OBČINA, PU CENTRO VASO SOCIALNO BUTI, ZU NOVINARJA DOLENSKO LILA, ZU OO SZDL, ZU ZVEZA KOLEGI GADŽIKANO TERNIPE, ZU ZTKO, ZKO, DU ŠOLA, PU GLAVNO POŠTA I JOŠ I JOŠ«…(Pri zdravnikih, Sodniku za prekrške, pri policiji, na sodišču, (Sodnik Kramarič mi je govoril, da sem Romski Odvetnik), nato v šolah, na Zavodu za zaposlovanje, v zaporih, na Občino, na Center za socialno delo, pri novinarjih Dolenjskega lista, pri OO SZDL, pri Zveza prijateljev civilne mladine, pri ZTKO, pri ZKO, v šolah, na glavni pošti in še in še)… Kot »PRVO ROMANO PREDSTAVNIKO« (Prvi Romski predstavnik) oz. kot predsednik romskega društva sem zastopal v imenu našega društva interes Romov kot član »STROKOVNO SKUPINA VASO REŠOVINI ROMANI PROBLEMATIKA« (Strokovne skupine za reševanje romske problematike) in član »Komisije za usklajevanje programov socializacije Romov« v Občini Novo mesto.
Dejstvo je, da smo bili v društvu tako »USPINDE, BUTJAKARE I AKTIVNO« (Uspešni, delovni in aktivni), tako na lokalni ravni kot tudi že na državni ravni, da smo postali ne le znani in prepoznavni, da je že mnoga pristojna gospoda »DUHELE MRO ČAČIPE VASO ROMA« (Bolela moja resnica o Romih). Ne boste verjeli? Pa je res. V imenu našega društva sem osebno »REŠINAVE DISAVE PHARE SOCIALNO PHARIPE« (Reševal takšne težke socialne probleme), da jih »NAŠTI ALI NA KANDŽA REŠINI NITI RAJ POLDE JEVŠEK PU CENTRO VASO SOCIALNO BUTI DU MESTO« (Ni mogel ali pa ni želel rešiti niti gospod Leopold Jevšek na Centru za socialno delo). »PA BI MURIN JER DOVA HINE LENGERI DOLŽNOSTI« (Pa bi morali ker je to bila njihova dolžnost). Navedel bom le dva primera:
1. »REŠINDŽO DAJA TONČKA HUDOROVAC ZURU RUPARŠKO VRHO I LAKEREN ŠTAR TERNE ČHAVOREN« (Rešil mamo Tončko Hudorovac iz Ruperč vrha in njene štiri mladoletne otroke). Niso imeli gospodarja, moža, očeta. Bil je umorjen nekje v Belokrajni. To revno Romsko družino ni nihče maral od svojcev Tončke Hudorovac, ki je bila bolna. Nekega dne »BI MURIN DŽAL DU ŠPITALI, DA LA SAŠČAKEREN« (Nekega dne bi morala v bolnišnico na zdravljenje). Njeno, zdravstveno stanje bolezni pljuč je bilo zelo kritično. A najhujši problem je bil, »DA NIKON NIJE KAM ČHAVOREN LEL KU PESTE DŽOKA DUGO, DOK PE TONČKA NA SAŠČAKERI DU ŠPITALI« (Da ni nihče želel otroke vzeti k sebi v varstvo in v času zdravljenja Tončke v bolnišnici). In gospod Leopold Jevšek me je prosil, če bi lahko jaz sprejel štiri mladoletne otroke v varstvo in pod streho dokler se njihova mama Tončka zdravi v bolnišnici. In sem sprejel za 14 dni v svojem stanovanju, ko sem še živel v mestnem bloku na št. 2. »REŠINDŽO ČHAVORENGE DAJA, DA ASTILI DŽIVDI I ČHAVOREN, DA HINEJO PRESKRBINDE I DU PAZINIBE« (Rešil sem otrokom mamo, da je preživela in otroke, da so bili brezskrbno v varstvo). Le za otroke so mi dali naročilnico za trgovino oz. za prehrambene artikle.
2. »REŠINDŽO DAJA JOŽEFA BREZAR (VEČ MULI) I LAKERE TRINEN TERNEN ČHAVOREN« (Rešil sem mamo Jožefo Brezar (že pokojna) in njene tri mladoletne otroke). »ROMA LENGE ZATHARDE BARAKICA I SA ČORORIPE SO LEN HINE ANDRE« (Romi so jim zažgali barako in vso revščino, ki so jo imeli). »LAKARO ROM I ČHAVORENGARO DADE HINE PHANDLO« (Njen mož in oče otrok je bil v zaporu). »JEK MISICO HINEJO DU MRO STANOVANJI DU BLOKO DOK NA ALO GOSPODARI, ROM I ČHAVORENGARO DADE KHERE« (En mesec so živeli v mojem stanovanju v bloku dokler ni prišel domov njihov gospodar, mož in oče otrok)…toliko na kratko. Podobnih primerov smo reševali še na kilograme in kilograme. In to »SA ZASTONJ« (Vse brezplačno). To sem delal zato »KA HINE BARO MANUŠ DU MANDE« (Ker sem imel velikega človeka v sebi).
Res je, da sem kar nekaj krat odstopil kot predsednik romskega društva. Zakaj, kako in na kakšen način? No. Tega pa ne bom komentiral. Sem pa že v celoti napisal v svoji novi knjigi »MRO, ROMANO ČAČIPE« (Moja romska resnica). A žal jo imam že 9 let doma? Ne dobim ne Založnika ne sponzorja? Šele leta 1989 sem odstopil s položaja predsednika društva. Aktivno pa sem še naprej deloval v društvu »SAR TAJNIKO« (kot tajnik) do leta 1993. »I OBLAST PRELINDE AVER DŽENE: ROMA I OBČINSKO GADŽE« (In oblast so prevzeli druge osebe: Romi in Občinski ljudje) (POSAMEZNIKI). Na koncu te moje resnične zgodbe moram javno povedati, »DA JESO NARHEDE ROMANO DRUŠTVO DU SLOVENIJA« (Da so najboljše Romsko društvo v Sloveniji), »PRZU ZAKONO VODINENE, SKHOSLE I UNIČINDE GADŽE I LENGERE KIRIVE ZURU MESTO« (Nezakonito vodili, izbrisali in uničili CIVILI in njihovi BOTRI iz Novega mesta)… to pa je že »AVER I ČAČI VIŠTORJA« (Druga in resnična zgodba).



Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev