Romska kultura nekoc

09. januar 2010 ob 11:16 | 505
Avtor: RAJKO ŠAJNOVIČ

ROMANI KULTURA PRIJE
Romska kultura nekoč

Leta 1982 sem napisal svojo, prvo pesem pod naslovom "ROMORO ČORORO" (Reven Cigan). To pesem je v očeh javnosti prvič zapel Bojan Tudija, iz Šmihela 73 Novo mesto ob 8. aprilu 1982, ko smo Romi, prvič praznovali "ROMANO DIVE" (Dan Romov) v Novomeški občini in v filmu Filipa Robarja, pod naslovom: Pamet v roke, ko boš v drugič ustvarjal Romski svet - OPRE ROMA. Pesmica je bila s strani Romov, sprejeta, pohvaljena in nagrajena s dolgim aplavzom. Romi so bili začudeni in presenečeni, ker je bila pesmica prvič javno zapeta v lastnem materinem jeziku. Pesem je zelo lepa, še lepša, če jo zapojejo resnični dobri pevci in zaigrajo dobri glasbeniki. Škoda, da ni bila posneta na plošči, kot je takrat dejal svobodni umetnik Filip Robar. To pesmico so zapeli nekoč in danes tudi folklorna romska skupina - ROMALEN, šoloobvezni Romski otroci, znani glasbenik iz Šentjerneja Milan Hudorovac in na novoustanovljeni romski glasbenik iz Črnomlja Brane Brezar pod naslovom: DUO, SONČEK. Samovoljo pa je Brane Brezar, spremenil melodijo v narodno Hrvaško.

Že pred leti nazaj sem slišal peti le "ŠTAR ROMANE DŽILAVA" (Štiri romske pesmi), ki so jo popevali Naši, starši in stari starši, ob družabnih srečanjih. Mamice, pa so pele tudi svojim otrokom, ko so jih pestovale v naročju. Te romske pesmice nikoli poprej niso bile prevedene v slovenskem jeziku. So zelo kratke in še danes, nihče med Romi ne Vedo, kdo so pravzaprav bili resnični avtorji teh starih romskih pesmi. Jaz, pa sem pred desetimi leti oz. v letih 1970/5 namreč slučajno izvedel kdo so bili resnični avtorji teh pesmi. To Sta, bila "DUJ, PHURANE ROMA" (Dva, starejša Roma). Eden iz romskega naselja Lokve, v Črnomaljski občini in eden iz Novomeške občine. Prvi avtor je bil Belokranjski Rom LEOPOLD BREZAR-POLDE in drugi avtor je bil Novomeški Rom, MIHAEL BRAJDIČ-MIHA, ki je bil tudi znani glasbenik navadne harmonike FRAJTONARICE. Oba Roma sem tudi osebno poznal. Te pesmi pa sem tudi poslušal peti s strani Romov, moških in žensk, še v otroških letih in kasneje, kot že starejši Romski fant, ob spremljavi na frajtonarico in ustne harmonike oz. orgle. Te pesmi sem poslušal peti Rome in mojega, očeta Rudolfa, kot muzikanta, ko so družabno praznovali zaključek dela in plačila "DU PRUHO" (V kamnolomu).
Praznovali pa so večinoma pri Nas, doma, ko Smo, živeli še "DU KOLIBA" (V šotoru). Romi so najraje praznovali pri Nas, ker je bil oče muzikant in pevec in ker je imel edini med Romi, frajtonarsko harmoniko. Lep spomin imam na eno, izjemno najstarejšo Romkino, ki so Jo, vsi Romi klicali po domače, AGICA oz. AGATA BRAJDIČ. Kjer koli se je pri Romih, med Romih praznovalo, igralo, pelo, plesalo, veselilo je bila vedno prisotna med prvimi gosti.
In zakaj? Odgovor! Ko se je med Romi veselilo in praznovalo, so Jo, med prvimi povabili v svojo, družbo samo zaradi tega, ker je bila vedno in najbolj "KORAJŽNO I VESALO" (Korajžna in vesela). Njeno, petje je bilo znano vsem Romom, žirom v vsa romska naselja in okolice Novega mesta. Vsi so Jo, imeli radi tako stari, kot mladi Romi in najbolj so Jo, spoštovali med vsemi Romi. Potem so bili še drugi znani in podobni družabni veseljaki, pevci. To so bili:
- RUDOLF BRAJDIČ-TARE, Moj, oče muzikant in pevec, (že pokojni).
- MIHA BRAJDIČ, muzikant, pevec in humorista, ki je bil "AGICAKARO, ČHAVO" (Agatin, sin), (že pokojni).
- Žena od Mihata. Romi, so Jo, vsi klicali po domače UTE. Uradnega imena se ne spominjam. Pisala pa se je Brajdič. Pevka in najbolj popularna plesalka med Romi. (že pokojna).
- IDA BRAJDIČ, hči stare Agate, pevka. (že pokojna).
- RUDOLF BRAJDIČ-KITA, pevec. (že pokojni).
- VALERIJA BRAJDIČ-VALČKA, pevka. (že pokojna).
- GREGOR BRAJDIČ-NUNI, pevec. (Še živeči),
- ZORICA BRAJDIČ-ZORA, pevka. (Še živeča).

Teh že pokojnih In še živečih Romov in Romkin, se najbolje spominjam, sem poznal in še poznam zlasti pod naslovom: "ŠUKAR DŽILAVENE, SAR GODI ZVONO" (Lepo so peli, koz zvon) in še "HINE LEN, ZLATO GLASO" (Imeli so zlati glas).
Bilo pa je še več podobnih romskih pevcev, ki nekateri med Njimi, živijo še danes.
Slava že umrlim Romom in Romkinjam. Z njimi je umrla obenem tudi najlepša oz. čudovita kultura romskih pesmi. Omenil Bom, le iste štiri pesmi, ki so jo peli starejši Romi v romskem jeziku. To so:
- GELI RANI PREKO PANI,
- GELO PAPO, ANDŽA MULE BALE,
- KATAR TUHA, BAR MARAVE,
- ČIM, ČIM JARO.
(- Šla je gospa, čez vodo,
- Šel je Papo, prinesel mrtvega prašiča,
- Kot sem s Tabo, kamen tolkel,
- Čim, čim jajce).
Kasneje pa sem poslušal peti starejše Rome, ki so ob spremljavi harmonike mojega očeta in Mihata Brajdiča, ki je bil takrat harmonikaš, pevec in humorista. Naslov pesmi je bila: »O, JO JUHANA« To pesem so nato peli vsi starejši Romi – moški iz vsa Romska naselja. Govori pa o tem, da je imela veliko rano in nato so se spraševali kdo ji je naredil, to rano? In naredil jo je ta ali drugi Rom, ki je bil prisoten ob raznih kulturnih prireditvah v romska naselja in ob tabornih ognjiščih. Jaz pa sem, to pesem spremenil in napisal drugače. Govori pa o očetu in mamici, bratu in sestrici ter o Bogu. (priložena). Glasba je čudovita. Moramo pa jo najprej poslušati od tistega, ki jo pozna. In poznam jo jaz. To so naslovi pesmi, ki sem jih povzel iz omenjenih posameznih pesmi. Prva pesem govori o neki ne-Romkinji. "GELI RANI, PREKO PANI" (Gospa, je šla čez vodo), v vodo pa Ji, je "PELO LAKE, KALO ČHAVO" (padel črni otrok), "O, ČHAVEJA, ŠUŽI PANI" (O, fant, lepa voda), "KA PE RANI, PREBIJANI" (Kjer se je gospa, prerodila). Itn.
Druga pesem govori, "GELO PAPO, ANDŽA MULE BALE" (Šel je Cigan, po imenu Papo, "GELI ROMNI, ANDŽA MULA KHANJA" (Šla je ciganka, prinesla je mrtvo kokoš) itn.
Tretja pesem govori, "KATAR TUHA, BARORO MARAVE" (Kot sem s tabo, kamen tolkel) itn.
Četrta otroška pesmica govori, "ČIM, ČIM JARO, ČORDŽA MAMA, JARO" (Čim, čim jajce, ukradla mama, jajce) itn.
Te štiri pesmi pojejo še danes posamezni romski glasbeniki, romski šoloobvezni otroci v nekaterih šolah zlasti ob 8. aprilu, ko je Svetovni dan Romov, ki ga praznujejo Romi širom sveta in ob raznih praznovanj zlasti, "KA ROMA KRSTINEN PHRE ČHAVOREN" (Ko Romi krstijo svojega otroka), povabijo romske glasbenike, ki pojejo tudi omenjene starinske romske pesmi. Posneli so tudi nekaj kaset in CD-jev.
Romska kultura je resnično bila "BERVALI" (Bogata). Najlepša Romska kultura mi je bila všeč v preteklosti naših staršev, starih staršev in prednikov. Vesel in srečen bom, če bodo naši Romi in zlasti s pomočjo učiteljev, asistentov, pomočnikov, mentorjev…ki učijo in delajo s romskimi učenci OHRANILI IN RAZVIJALI ROMSKI JEZIK? Na koncu pa bom rekel le še »DUJ ALAVA« (Dve besede): »SLAVA, TUMENGE« (Slava, Vam). Te besede so v spomin na vse že umrle Rome in Romkinje, ki sem jih omenil v tem mojem dopisu..



Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev