Romski slovar

06. september 2010 ob 13:34 | 483
Avtor: Rajko Šajnovič

"ROMANO SLOVARI«
(Romski slovar)

O romskem slovarju sem pisal že leta 2008. Kot bivši predsednik romskega društva Novo mesto »PE ZARALE VESELINDŽO« (Sem se zelo razveselil), ko so leta 1984 Romi iz Murske Sobote poslali »TIKNORO POMAGAČI ROMANE ALAVA« (Majhen pripomoček s romskimi besedami) na Zavodu za šolstvo kjer je bila še bivša predstavnica za šolstvo v Novem mestu ga. Vladka Škof. »VASO TUMENGERE ŠOLE, KA PHIREN ROMANE ČHAVORA« (Za vaše šole kjer hodijo Romski otroci). So rekli Romi oz. nekdo, ki je takrat poslal ta njihov, pripomoček s romskimi besedami. Pripomoček naj bi služil učiteljem, ki so učili naše romske otroke za lažje delo oz. poznavanje »ROMANI ČHIP« (Romskega jezika). V tem pripomočku: »ANDRE HINEJO OKO 1350 ROMANE ALAVA« (V njem je bilo okoli 1350 romskih besed). V narečju in dialektu romskega jezika iz Prekmurja. Nekega dne, ko sem urejal neke zadeve v zvezi romskih šoloobveznih otrok mi je ga. Zlata pokazala in podarila ta navedeni pripomoček s namenom, »DA LE PREHIKO I MOTHAVO PHRO MNENJI« (Da si ga pregledam ter povem svoje mnenje), ali bo v korist našim šoloobveznim romskim otrokom oz. učiteljem v šolah? Ko sem si ta pripomoček s romskimi besedami prebral oz. pregledal sem žal ugotovil sledeče: »OD 1350 ROMANE ALAVA« (Od 1350 romskih besed), »MENI RAZUMINDŽO SAMO PAR ROMANE ALAVA« (Sem razumel le par romskih besed) in takoj ugotovil »DA KALE ROMANE ALAVA ZURU MURSKO SOBOTA NA PRINDŽAREN NA ROMA NA ČHAVORA, KA PHIREN DU ŠOLA I NA UČITELJNI DU ŠOLE, KA SIKAVEN MENGEREN, ROMANEN ČHAVOREN« (Da te romske besede iz Murske Sobote ne poznajo ne Romi ne otroci, ki hodijo v šolo in ne učitelji, ki učijo v Šole kjer učijo naše, romske otroke). In to sem tudi povedal ga. Vladki Škof. In že sem začel pisati podobni pripomoček »DU MENGERI ROMANI ČHIP« (V našem romskem jeziku), ki ga govorimo in razumemo Romi v Suhi in Beli krajini, Dolenjske in Posavja. Znano je, da se med drugim razlikujemo od Prekmurskih Romov tudi v »DAJAKARI ČHIP« (Materinem jeziku). Kar pomeni, da se medsebojno »VAKERAMO I RAZUMINAMO SAMO DU SLOVENSKO ČHIP« (Komuniciramo in razumemo le v Slovenskem jeziku). »I DŽOKA PRVO PUTO ZU MENDE, DU JAVNOSTI MOTHADŽO MENGARI ROMANI ČHIP« (In tako sem prvič pri nas predstavil v javnosti naš Romski jezik) že leta 1984 v obliki »TIKNORO ROMANO POMAGAČKO 1350 ROMANE ALAVA« (Majhnega romskega pripomočka s 1350 romskimi besedami), ki sem jih povzel iz pripomočka, ki so ga v Novo mesto poslali iz Murske Sobote. S to razliko, da sem jaz začel po svoje. »ZAČMINDŽO MOTHAVI I PISINI ČHAVORANE DŽILAVA, KA LEN BIČHALDŽO DU BERŠLJINSKO ŠOLA VASO ROMANE ČHAVORA, KA ONDA PHIRENE DU ŠOLA« (Začel prevajati in pisati otroške pesmice, ki sem jih poslal v Beršljinski šoli za romske otroke, ki so takrat hodili v šolo), pa recitacije in…Vse sem objavil tudi v »PRVO ROMANE CAJTINGE« (Prvi Romski časopis), v Suhi in Beli krajini, Dolenjske in Posavja in morda celo v Sloveniji? pod naslovom: »ROMANO BILTENO, ROMANE CAJTINGE I ROMANO LIL« (Bilten Rom, Romski časopis in Romski list):
Glasilo: OO ZSMS iz novomeške občine,
Sedež: Majde Šilc 2, Novo mesto,
Odgovorni urednik: Rajko Šajnovič.
Pripravljalni odbor:
Rajko Šajnovič,
Marija Padovan,
Dušica Balažek.
To Romsko glasilo sem javno in osebno ter brezplačno pošiljal in podarjal Novomeški civilni družbi ter na razne druge naslove v Sloveniji. V novomeški občini; Študijska knjižnica Mirana Jarca, Osnovna šola Beršljin, OO SZDL, OO ZSMS, OO ZKS, Center za socialno delo, Zavod za zaposlovanje delavcev, Zdravstvenim ustanovam, Društvo invalidov Novo mesto kot njihov, član, na sodišču, Zapori v Novo mesto, policijski postaji, Organom uprave UJV, smo govorili, glavna pošta, in…Seveda tudi vsem članom »DU MENGARO ROMANO DRUŠTVO« (V našem romskem društvu)…Upam, da nekje še obstaja ta navedeni Romski časopis ali Bilten ali glasilo, če ga niso vrgli »DU KOŠO VASO SMETI?« (V koš za smeti?).
Leta 1986 pa sem že dodal, preoblekel oz. napisal – osnutek slovarja slovensko-romskega narečja za območje Romov na Dolenjskem. »OKO ŠTERDESET TAVŽONT ROMANE ALAVA« (Okoli štirideset tisoč romskih besed). »PU KEČI RIGJA PAPIRJA PISINDŽO, DOVA PA NA DŽANO TOČNO KEČI?« (Na koliko strani listov sem napisal, to pa ne vem natančno?) »DOVA LAKO SAKON BRUJINI I HIKI ZURO MRO ROMANO SLOVARI, KA HILO PU RAZNO MISTI DU SLOVENIJA« (To lahko vsak prešteje in vidi iz mojega romskega slovarja, ki se nahaja na različna mesta Slovenije). Je pa napisan v narečju in dialektov naših Romov; Suhe in Bele krajine, Dolenjske in Posavja. »JEK BERŠ LE PISINAVE KOKORO I KONČINDŽO« (Eno leto sem ga pisal sam in končal). In sedaj boste izvedeli resnična dejstva o tem mojem prvem največjem, najbolj pomembnem in dragocenem romskem slovarju v Sloveniji. »PRVO PUTO LEGERDŽOVESALO, BAJTALO I PONOSNO« (Prvič sem ga odnesel veselo, srečno in ponosno) »PU MESTNO OBČINA« (Na mestno Občino) s namenom, da bi služil za poučevanje romskega jezika v osnovnih šolah, ki vključujejo v izobraževalni proces otroke romske skupnosti predvsem z območja dolenjske regije. In nič se ni zgodilo. Razočarano sem vzel slovar nazaj ker:
- Občina Novo mesto. »NANE NI POMOČ NI REŠITVA NI LOVE« (Ni bilo ne pomoči ne rešitev, ne denarja),
- Po tem sem ga osebno odnesel na naslov:
- Bivša Dolenjska Založba. »BIVŠO UREDNIKO RAJ FRANCI ŠALI PHENDŽA« (Bivši urednik gospod Franci Šali je rekel), »AMEN NA HINAMO PRISTOJNO VASO SLOVARJA« (Mi nismo pristojni za Slovarje).
Poslal sem ga naprej na naslov:
- Služba Komisije Državnega zbora za peticije bivša predsednica ga. Eda Okretič-Salmič. Za Ministrstvo za šolstvo in šport. Bivši Minister g. dr. Slavko Gaber. Je zapisala: V prilogi vam pošiljamo osnutek slovarja slovensko-romskega narečja, katerega je g. Rajko Šajnovič Rom iz Šmihela, poslal Komisiji Državnega zbora za peticije z namenom, da ga posreduje pristojnemu ministrstvu v nadaljnjo obdelavo. G. Šajnovič, kot avtor slovarja, pričakuje strokovno jezikoslovno obdelavo ter pripravo na natis slovarja kot učnega pripomočka. Predlagamo, da predlagatelja, kot tudi Službo za peticije , seznanite z načinom, možnostmi in potrebami nadaljnjega dela na obdelavi predloženega osnutka slovarja. Odgovor ministrstva pričakujemo, če je le mogoče do 15. 7. 1997.
- Ministrstvo za šolstvo in šport. »NANE NI POMOČ NI REŠITVA NI LOVE« (Ni bilo ne pomoči ne rešitev ne denarja).
- Pa zopet nazaj. Citiram, delno: Na podpredsednico Državnega zbora go. Edo Okretič-Salmič in na službo Komisije za peticije se pogosto obrača Rajko Šajnovič v zvezi s pripravo slovarja slovensko-romskega narečja. Služba Komisije Državnega zbora za peticije je osnutek predloženega slovarja naslovnemu ministrstvu posredovala že 13. 6. 1997 ter kasneje še urgenco 12. 9. 1997 s prošnjo po obvestilu o nameravani obdelavi slovarja. Vendar odgovora še nismo prejeli. Danes pošiljamo pismo Rajka Šajnoviča z dne 7. 11. 1997.
- »BUT BERŠA DŽAKERAVE. ZASTONJ« (Več let sem čakal. Zaman). »HINAVE ŽALASNO« (Bil sem žalosten). Ne spominjam se več kam sem ta svoj Romski slovar pošiljal še na druge Slovenske pristojne organe in inštitucije? Dobival sem različne odgovore. Citiram, delno: »Ni jezikoslovca, ni strokovnjaka, ni skupine, »NAJ, LOVE« (Ni denarja)…a sem vseeno še vedno vztrajal. Razočarano sem prosil svoj romski slovar nazaj ter ga poslal še na naslov, ki sledi tudi odgovor:
Spoštovani gospod Šajnovič,
Komisija Vlade RS za zaščito romske etnične skupnosti je 18. 6. 1998 obravnavala tudi Vaše pismo v zvezi z romskim slovarjem. Ocenjeno je bilo, da je slovar romskega jezika izredno pomemben za uveljavljanje tega jezika v javnem življenju, še posebej pa za delo v šolah, zato je priporočila, da bi v Sloveniji oblikovali strokovno skupino, ki bi opravila popis romskih narečij na Dolenjskem in v Prekmurju, kar bo mogoče oblikovati en slovar, ki bi zajel vse romske govore ali pa vsaj za potrebe šol, vendarle dva priročnika (enega za Dolenjsko in drugega za Prekmurje).
Komisija je predlagala Ministrstvu za šolstvo in šport, Ministrstvu za kulturo in Uradu za narodnosti in Zvezi romskih društev Slovenije, da se zavzamejo za oblikovanje strokovne skupine, ki bo vodila tako delo in v prvi fazi poskrbela za posodobitev slovarja za osnovno šolo, kasneje pa bi lahko nastal tudi večji in zahtevnejši slovar. Komisija je mnenja, da je treba k temu delu pritegniti čim več poznavalcev in upoštevati seveda zlasti dragoceno delo, ki ste ga tudi Vi opravili na tem področju.
Lep pozdrav.
PETER WINKLER
DIREKTOR

Znova sem razočarano prosil svoj slovar nazaj. Spet sem ga odnesel na Občino Novo mesto.
Občina Novo mesto. In po dolgem času čakanja »KAVA DIVE HINE VASO MANDE, NARVESELEDE I BAJTALO« (Ta dan je bil za mene najbolj veseli in srečni). Bilo je leta 1993. Bivša referentka za reševanje romske problematike ga. ANA BEVC mi je povedala in rekla, citiram: »E, RAJKO. ČINAMA TUTAR SLOVARI. VASO 30 TAVŽONT SIT. PODPISIN KAJA IZJAVA, DA HINAS VASO KALE POGOJI I THEREHA LOVE« (Ja Rajko. Bomo kupili od tebe slovar. Za 30 tisoč SIT. Podpiši izjavo, da se strinjaš s temi pogoji in dobiš denar). Ni nič spornega v tej izjavi. Je še dodala prijazna gospa Ana. Še bolj veselo sem hitro podpisal izjavo, vzel denar in šel. »DU PRVO BARTIJA, KA PE VESELIMBAHA NAPIJO« (V prvo gostilno in se ga od veselje napil). Za mene kot revnega Roma je ta denar pomenil »BUT LOVE« (Veliko denarja). Po tem veselem in srečnem dogodku in moji želji, da bodo »OSNOVNO ŠOLE, ROMANE UČENCI,UČITELJNI, GADŽE I ROMA« (Osnovne šole, romski učenci, učitelji, Civili in Romi), končno dočakali »ZELANO LJUČI DU ROMANO SLOVARI« (Zeleno luč v romskem slovarju). A žal sem razočarano ugotovil, da sem se zmotil. V podpisani izjavi sem nešteto krat prebral besedo »SOAVTORI« (Soavtor). Ta tuja beseda pa mi je povzročila preglavice zato »KA NA DŽANAVE SO POMENINI?« (Nisem vedel kaj pomeni?). spraševal sem mnoge znane ljudi in še prebral v Slovenskem pravopisu in končno »RAZDŽANDŽO ČAČIPE« (Izvedel resnico). »DA HINO MENI VASO PHRO SLOVARI SOAVTORI A NA PU ČAČIPE, DA HINO AVTORI!« (Da sem soavtor svojega slovarja in ne, da sem resnični avtor). Zato sem šel na Občino in sem prosil svoj slovar nazaj. »RES HILO, DA LOVE NA DINDŽO NAZAT JER MA NANE« (Res je, da denar nisem vrnil nazaj ker ga nisem imel). »MANUŠNI RANI ANA BEVC MANGE DINDŽA MRO SLOVARI NAZAT I NIČ NIJE PHEN« (Prijazna gospa Ana Bevc mi je vrnila moj slovar nazaj in ni nič rekla).

Na koncu pa sem naredil »BARI BUTI« (Veliko delo). Takšno delo »KA LE MENGARE ROMA NA KEREN RADO« (Ki ga naši Romi ne radi opravljajo. Oprostite mi. Zmotil sem se. »MENI, KA HINAVE ČORORO ROM PA KERDŽO DISAVI BUTI« (Jaz, ki sem bil reven Rom pa sem naredil takšno delo). »PA NA VASO DOVA, DA PE KERO PHARO« (Pa ne zato, da se delam važnega), »DA PE PU DISAVO NAČINO DAV BIKENI« (Da se na ta način dam podkupiti), »DA MA ČIM HEDE I ČIM BUTEREDE SPRINDŽAREN, HIKEN I ŠUNEN NOVINARJA« (Da me čim bolj in čim več spoznajo, vidijo in poslušajo novinarji), »DA MA HIKEN I ŠUNEN PU RADIA ALI PU TELEVIZIJA« (Da me vidijo in poslušajo na radio ali na televizijo), »DA PE MOTHAVO I DA VAKERO PU ODRO DU MIKROFONO« (Da se pokažem in govorim pred mikrofonom na odru), »DA OVI SAMO MANDE I MRATE DRUŽINATE KORIST I« (Da imam le jaz in moja družina koristi). Nasprotno. Že mnogi novinarji me poznajo, »DA MA BARI TREMA DU JAVNOSTI, GULU MIKROFONO, RADIA I TELEVIZIJA« (Da imam veliko treme v javnosti, pred mikrofonom, radia in televizije)….

Civilni družbi sem dokazal, da smo med Romi takšni posamezniki, ki znamo delati tudi čudež pod naslovom: »NAJ RES? PA HILO RES« (Ne mogoče? Pa je mogoče). »KA HILO ZU ROMA HARI KAJ DISAVI NAVADA« (Ki je pri Romih malo kje takšna navada). »ŠENKINI PHRI BARI BUTI VASO LAČHO NAMENO« (Podariti svoje veliko delo za dobrodelne namene). Ta svoj slovar sem pokazal bivšemu županu Občine Novo mesto, mu obrazložil svoj namen obiska ter ga prosil za pomoč. In dobil sem pozitiven odgovor. Svoj slovar sem s dovoljenjem g. župana odnesel v njihovo Občinsko stavbo kje so imeli še takrat TISKALNI-KOPIRNI STROJ. Rekel sem, da mi naj naredijo toliko izvodov mojega slovarja kot je število Občin pri nas v Suhi in Beli krajini, Dolenjske in Posavja in kot imamo pri nas Osnovne šole kjer hodijo »ROMANE ČHAVORA« (Romski otroci). In res. Slovarji so bili preoblečeni in lepo oblikovani. Vse te številne izvode romskega slovarja sem odnesel na Občino kjer je bila zaposlena bivša tajnica oz. predstavnica za šolanje in izobraževanje tudi Romov, če se ne motim? To je bila »LAČHI RANI MARIJA PADOVAN« (Prijazna gospa Marija Padovan). Tudi njej sem povedal svoj interes in svojo željo in jo prosil za pomoč, »DA BIČHALAMO MRO ROMANO SLOVARI PU SA OBČINE OZ. VASO OSNOVNO ŠOLE HOK, KA PHIREN ROMANE ČHAVORA« (Da pošljemo moj romski slovar vsem Občinam oz. Osnovnim šolam, kjer hodijo Romski otroci). »ZASTONJ A NA VASO LOVE« (Brezplačno a ne za denar). »MANDE NANE DEČHI LOVE, DA BI KOKORO BIČHAL BUT IZVODI PU POŠTA« (Jaz nisem imel denar, da bi sam poslal številne izvode po pošti). In ga. Marija Padovan mi je pomagala in rekla, »DA ONI, PUČINENA I DA OJ, BIČHALELA SA IZVODI PU OBČINE« (Da bodo oni, plačali in da bo ona, poslala vse izvode na Občine). Spominjam pa se, da se mi je po telefonu zahvalila za moj Romski slovar »SAMO JEK OBČINA« (Le ena Občina). Zdi se mi, da je to bila Občina Črnomelj.

Prvi pa je moj Romski slovar dobil osebno od mene bivši policist »KRIMINALISTO« (Kriminalist) iz Novega mesta g. Lojze Podobnik. Nato sem ga osebno odnesel Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Za dobrodelne namene sem svoj Romski slovar »ŠENKINDŽO DU ŠMIHELJSKO OSNOVNO ŠOLA VASO ROMANE ČHAVORA I UČITELJNI« (Podaril Osnovni šoli Šmihel za romske otroke in učitelje). Ter še na različne druge naslove in posameznim Civilom…nek mlad kmečki fant, ki ima mamo učiteljico in ki mi je popravljal računalnik pa mi je po domače rečeno »ČORDŽA MRO ROMANO SLOVARI« (Ukradel moj Romski slovar) iz računalnika oz. disket. Kako, zakaj in na kakšen način pa ne bom v javnosti komentiral o tem. Ker je bil, to mlad fant, zelo prijazen in ki mi je večkrat »ZASTONJ POKERELE RAČUNALNIKO I TISKALNIKO« (Brezplačno popravljal računalnik in tiskalnik). In v sedanjosti? Že lahko »ŠUNAMO, KEDAMO I HIKAMO DU JAVNOSTI« (Poslušamo, beremo in vidimo v javnosti); »PU INTERNETO, RADIA I TELEVIZIJA I KEDAMO DU RAZNO LILA I«… (Na internet, radio in televiziji ter beremo v razne časopise in)…«SO PE KAVA KERI ZU GADŽE I ZU ROMA« (Kaj se, to dela pri CIVILIH in pri ROMIH), »VASO ROMANI VIŠTORJA I KULTURA, ROMANI ČHIP I SLOVARI« (Glede romske zgodovine in kulture, romskega jezika in slovarja). »JOŠ HARI PA ZAČMINENA PISINI ROMANO SLOVARI I BUT GADŽE« (Še malo pa bodo začeli pisati Romski slovar tudi CIVILI). »VEČ ZAČMINDE« (So že začeli). »KON PE KONESTAR SIKAVI?« (Kdo se od koga uči?), »DOVA PA PE VEČ DIVE DŽANI« (To pa se danes že ve). Tudi, to se imenuje »VIŠTORJA I KULTURA« (Zgodovina in kultura). Res je tudi, to, da so že in da še bodo »BUT GADŽE« (Veliko CIVILOV); »THERDE POHVALA, ZAHVALA, PRIZNANJA, NAGRADE I NAPREDOVIMBE« (So dobili pohvalo, zahvalo, priznanja, nagrade in napredovanja) tudi »PU MENGARO ROMANO RAČUNO« (Naš Romski račun). »ŠUKAR BI OV I ZOBARJANDO?« (Lepo bi bilo tudi obratno?). Morda je nekje? No. Res pa je, »DA MENI NA HINO MIRSKO LENDE« (Da jaz nisem med njimi). Tudi pri nas Romih glasi pregovor: »ALAČH PE I PAZIN PE« (Znajdi se in pazi se), »KON VISAKO PLIZONI, NISKO PERI« (Kdor visoko pleza, nizko pada), »KON AVRESKE JAMA KUPINI, KOKORO ANDRE PERI« (Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pada), »ČAČIPE ZARALE DUHI« (Resnica močno boli), »ČAČIPE PA JEKHAR AVI AVRI PU DIVE« (Resnica slej, ko prej pride na dan) in še: »POMOZIN ČORORESKE I DEVLORO, HOČE TUKE« (Pomagaj revnemu in Bog, bo tebi), kajti »DEVLORO, SA HIKI I SA DŽANI, SAMO GRIHO PE NA TROMI KERI. AMEN« (Bog, vse vidi, vse ve le greh se delati ne sme. Amen).
Dodati moram, da sem že leta 2000 »NAPISINDŽO NEVO ROMANO SLOVARI« (Napisal novi Romski slovar) »OKO STO TAVŽONT ROMANE ALAVA« (Okoli sto tisoč romskih besed). Skrbno jih hranim na diskete, ki jih imam še doma. Po vsem razočaranju, ki sem ga doživel s strani družbe pa mi ne smete zameriti, »DA KAVA ROMANO SLOVARI NEČO NIKONESKE VEČ ŠENKIN« (Da ga ne bom nikomur več podaril). Ta zelo pomembni in dragoceni Romski slovar na »POŠTENO MANUŠ« (Poštenega človeka), ki me ne bo razočaral, ali izkoriščal, prekrival resnična dejstva, ki »NEČE KHALAV ČORORE I LAČHE MANUŠE« (Ne bo lagal revnega in dobrega človeka). Nihče več me ne bo več podkupil primer, za »JEK LITRO MOL ALI DESET DEK KAFA« (En liter vina ali deset dekagramov kave). In nihče več me ne bo lagal, »DA MA PREDLAGINELA VASO PREŠERNOVO NAGRADA» (Da me bo predlagal za Prešernovo nagrado). »MENI HINO KOKORO ROMANO PREŠERNO« (Jaz sem sam Romski Prešeren), če verjamete ali pa ne? In »MENI, RADO DIKERO KALE ROMANE PREŠEREN« (Jaz, imam rad tega romskega Prešerna), »KA HILI DU LESTE BARI VODŽI I BARO MANUŠ« (Ki ima v sebi veliko srce in velikega človeka).

Na koncu pa mi dovolite, da »ČESTINO« (Čestitam), vsem Romom – moškim in ženskam ter šoloobveznim romskih otrokom, ki se na kakršen koli način prizadevno, uspešno, delovno, ustvarjalno in aktivno ukvarjajo na področju lastne »ROMANI VIŠTORJA, KULTURA I ČHIP« (Romsko zgodovino, kulturo in jezikom). Čestitke tudi vsem Civilom, ki se na takšen ali drugačen način ukvarjajo s romsko problematiko oz. Romsko kulturo, ki jim pomagajo, svetujejo, učijo, predavajo in…






Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev