seba89

Lahko mi prideš na obisk,
tujec, ki želiš ljubezni,
zapri potiho vrata za seboj,
naj prepih ne moti te topline,
ki prebiva v sobanah čistega,
kar izvir je te graščine.

Le načudi se lepoti,
že od nekdaj hodi ti nasproti,
a ti slep si bil in v zmoti...

Sleci ta svoj črni plašč,
ki stkan je iz laži, srce željno čustev
že od nekdaj v njem trohni.
Poteptaj v sebi neresnične bolečine,
pridi mi v objem, izživi se v njem.
_________________
Povsod me lahko najdeš,
a pravzaprav me nikjer ni…
sem votla iluzija pogledov,
ki jih spreminjaš izza oči…

Iz bôli nastane,
ko dvom se poraja,
ko dih že zastaja,
ko sŕce postane.
Še malo obstane
ob misli na njeno
mladost izgubljeno -
za vedno zastane.
Na dlani pristane
vsa težka, ledena -
postane vodena,
ko v roki ostane.
Od tam se ne gane,
na toplem počiva
in tiho tam sniva.
Od tam se ne zgane,
kot duh nepoznane
prikazni. Nastale,
pred kratkim nastale
ji še nepoznane
so srčne te rane.
Ni niti ganljiva,
še manj ljubezniva
ta bôl. Saj te rane
so bôl, ki ostane,
so čustva ta njena,
ljubezen. Le ena
na dlani pristane,
za vedno zastane.
Ob misli na njeno
mladost izgubljeno
še malo obstane.
Ko sŕce postane,
ko dih že zastaja,
ko dvom se poraja,
iz bôli nastane.

Nemirno misel bega sem ter tja,
zavetja išče si in išče mir
v svetu, kjer živiva le midva.
Ustavit' hoče hiter srca dir,
ki sámo pleše strasten ples za dva.
Zato nastaja v duši le nemir -
po poti težki nisva skupaj šla
in glej, to moje je nesreče vir;
zares, za tango sta potrebna dva.

Druge sva vrste, ti in jaz,
ki le za kratek hip se sestane...
Ti mila vodna ptica, v kletki rojena,
si zaščitnik dolžnosti, zastrupljen z zaobljubo,
zato boš umrl, da se znova rodiš...
In ko se led v vodo stali, se tvoja duša predrami...

Jaz pa nisem od tega sveta, snovnost je moja obleka,
z dihom prenavljam jo in ozdravljam,
knjiga prerajanja zame več ne velja,
dogodki zunanji v zavesti ne puščajo sledi,
vladajo mi drugačni zakoni....
do dna izgorjena, se moja duša iz pepela predrami...

Na bregu reke, v modrino neba zazrt,
združen z naravo stoji alkemist...
zlato pšenico v moko spreminja,
s pomočjo vode in kamna-kolesa...

Vrteče kolo tokove obrača,
hrano pripravlja, bolezni ozdravlja,
v mantri njegovi nas mir preplavlja,
voda šumeča skrbi z nas odplavlja....