Druge sva vrste, ti in jaz,
ki le za kratek hip se sestane...
Ti mila vodna ptica, v kletki rojena,
si zaščitnik dolžnosti, zastrupljen z zaobljubo,
zato boš umrl, da se znova rodiš...
In ko se led v vodo stali, se tvoja duša predrami...
Jaz pa nisem od tega sveta, snovnost je moja obleka,
z dihom prenavljam jo in ozdravljam,
knjiga prerajanja zame več ne velja,
dogodki zunanji v zavesti ne puščajo sledi,
vladajo mi drugačni zakoni....
do dna izgorjena, se moja duša iz pepela predrami...
