11.9.09

23. marec 2010 ob 22:27 | 85
O turkizna noč brez spanja, brez drhtenja, samo ponoči,
ko sem vse rože že odstavil in čakal na živo srebro jutra,
ki je prihajalo počasi, kot bi čez noč zrasle jagode iz lončka.
Papirnatni oblaki so kazali na jug,
a jaz si še vedno želim na sever
k nekim rezilom, ki me bodo za vedno znala potolažiti.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev