malozazabavo

29. marec 2010 ob 02:07 | 202
..ojj petrca.. ,javi se mi kej , dr'gač bom mislil, da sem se ti kaj zameril, ka jas vem, kake misli se ti pretakajo
po glavici.. ,danes sem skoz u bajti, vzunaj sem bil kvečjemu na balkonu. Nobenih testosteronov nisem pokuril,
in sem ko jena ujčka, ki bi se posladkala z jeno ritko, ku bi se gor učičala. in se zagugala daradaja. .
,nevem kako je s tabo. ,z mano je taku, da nejsam rad nurmalen. , pa bi se mogoče 'nmal ustavil pri tej normalnosti..
.ljudje tak in d'rgač dosegamo ene norme, ki so povprečje. ,čeprav je statistika, ki je mama norm in ponuja lepo bero
normalnih, nenormalnih in izvennormalnih primerkov, zanimiva leopoldina zaljubljena u dohtarje, se ne more pohvalit,
da je v sorodu z atom resnice, ki ma tud maslo na glavici.
,pa se spet malo ustavim.. ,resničnost me je pocukala za "levi devžej", ?a se spomniš te zgodbice? ,lovrokuhar solzice.
,'resničnost' bi vedno nekaj rada, z ničemur ni zadovoljna, nikoli sita itn. ,ampak to ni tista resničnost, ki je izven znanega,
Tista, o kateri ne more teči beseda, ker jo beseda ne zaobjame. ,,torej naša 'resničnost' si želi objema, poljuba, da bi jo
celi den po rokah nosil, tud gor po stopnicah, do avijona z vozovnico za v nebesa.. ajjj, kdo se ne bi ljubčkal z njo..
točno. ,naša resničnost je naša iluzija, razvada naše poezije žvrgolenja živja našega življenja, ki je najrajši v pižami
s klobaso u levici, jaa prava pujsa je ta resničnost, pa nisem nič slabga mislil, povem samo to, da je razvaljena naša
nurmalna privajenost stativa statistike enakega poglihanja ukup po eni črti jurišne fronte, kjer se vsak bori proti vsakemu
za nadvladje svojega jezika ega. ,pa naj še gdo poreče, da delam jas kaj drugega..
aj štalca kdu je nebi jemeu
,notri pa dva bikca,
u preži, mineži jenga žrebeta
inu udzadi, ku se hlev bajte dotika
še zajčnek za dva praseta..

ajj, to ti je življenje, po bio dinamiki, ko maš kolesarko u postelji in si vsak dan na njej, ko guzica na zici(zic=sedež)
,tak se dela elektrika; v preslici dotika med medRožje njenega soka-stoka s poljubom diha brezmadežno spočetaga.

,moja Draga frnikula, daj se mi kaj javi, mene muči mimoza u solati.
,naučim te vseh početij rok in nog dotika strastnega počutja
in bova na počitnicah, kot vnuček pri dedku in babici
inu kot dete u lejpih jaslih.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev