..stara zadeva, kosem začel pisat, mimo grede med gredice..

23. marec 2010 ob 12:27 | 158
Sveta jajca, nič, nekaj mimogrede, preklapljanje barv med vhodi, izhodi, odprtimi vaginami, stoli, mizami, pisali..
,ja pisali, treba bo pisat, da se bom lažje v sanjah spraševal zakaj, zakaj jaz?, in ne ti. ,bi mi posodila svojo
damsko torbico,da bi z njo šel po sveže mleko, mešanico začimb in špinačo za popaja, da bom pravi kerlc
not v postelji, če že nisem pozabil kako to gre. Veš vse stvari se sprehajajo in če ne hodiš na sprehode
tega ne opaziš, potem si sam in sprehajaš sence.
..tako rad bi, da bi tudi sence živele, da bi prelivale barve, se smejale, se zmogle ljubiti, plesati, poljubljati..
Si kdo želi poljubiti nedolžno deklico na lep čist večer, ko luna razgrne svojo haljo in se brezglasno smeji,
da ne bi zmotila trenutka, ko te gleda riba naravnost v oči, in se počutiš bojevnik lovec s konci vajeti
v rokah, nimaš biča. Imaš tisto moč, ki jo nosijo bogovi bogov in se jim fučka al bo fršolunga
ratala al bo šlo vse v kurac. Moj oče je bil zidar. Zidal je bajte iz drka svojih otrok, ni mi pustil
poleteti, zato sem pobegnil, tako kot maja mama, ki sem jo samo enkrat imel rad.
Rad sem jo imel na gosti, visoki livadi, ko sem ji priletel v naročje, tako sproščen, kot bi vedno
hotel biti. Pa saj sem. rad bi bil. bojim se napisati, da nisem, ker imajo besede svojo moč.
Zato gradim mostove med besedami, na ovinkih stran od ceste, pa zidam hiše, kot moj oče,
ki ga ne ljubim, pa se ga učim imeti rad. To mi bo prav prišlo, zakaj zbiram svetlobo,
spravljam jo na kup kot seno, da bom nakrmil svoje starševske ljudi, zakaj tudi sam sem človek.
In kadar pišem, na svoj način tudi slikam, sem sproščen; sproščam dendrite, parknle, strice,
molzem in stiskam tete, ustvarjam dišave.. ,sem nekaj več, kot nič, prdec..
Želim si zvezo z jadrnico žensko. Morje je že tu, valov ne manjka. Ni me strah besnenja viharnikov,
skakanja rib mečaric, samo da so najina jadra polna in jaz v tvojem naročju, kot kakšen pol muc
pol zajček, mešanica nečesa neznanega, kar skoči in zna gledati skozi oči kot rezilo. ..,ja rezilo,
všeč so mi katane, ki presunejo z bleskom oči.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev