Trava, spomini, zbledeli spomini

13. junij 2011 ob 23:43 | 48
Travnik, sonce, sama sredi ničesar. Spomini. Zbledeli spomini ...

On, ona, videla sta se. Hodnik, igrišče, gledata se. S pomočjo prijateljev se začneta pogovarjati. Po dveh dneh je ona že močno zaljubljena vanj. Oziroma bolj zagledana vanj. Na poti domov, živita 50 metrov stran, jo pogleda in vpraša ža številko. Seveda mu jo da. Naslednji dan gresta skupaj v šolo, on jo pogleda, se ji zazre globoko v oči in jo vpraša, če bi hodila. To so ta najstniška leta. On 12, ona 13. To je bil začetek. Nikoli si nista mislila, da se pri takih letih lahko kaj takega zgodi. Prvi teden, kako je bilo lepo. Skupaj sta imela vse, vsi so jima zavidali, ampak njej hkrati govorilo kakšen kreten je. Poslušala ni nobenega, veste kako je to ? Ko te ne briga za ostale ? Ko misliš prvič samo nase ? In nanj ? Tako, pa se je začelo. Skupaj sta bila ves čas, se sprehajala po šoli, prvi poljub sta doživela pred njeno hišo, kjer zdaj ona vsak dan hodi mimo. Travnik, sonce, sama sredi ničesar. Spomini. Zbledeli spomini ... Prav to je bil začetek. Dve uri, na žgočem soncu, objeta, naslednji dan ona čisto rdeča od sonca. Zaljubljena. Resnično zaljubljena. Odhod domov je bil težek. Nista hotela oditi. Hotela sta biti sama, tam na soncu, in to nebi bi bili sedaj samo spomini, ampak realnost. Slišala sta se vsak dan, si pisala SMSe, in se videvala. Nato pa je odšel v Italijo. Kaj je bilo naprej je tako zbledelo. Tako se je morala potruditi, da se je vse spomnila. Ampak se je, počasi se je. Po teden dni se ji ni javil, bil je na facebook portalu, odpisoval ji pa ni ne na SMSe, ne na klice ali sporočila facebooka. Ko sta se hotela za en mesec dobiti, še zdaj se spomni, 17. julij 2010 ob 18.00 popoldne. Ampak on jo kliče 17.15 in ji reče naj hitro pride do mostičkov, kjer sta se ponavadi dobivala. Ona ni bila niti še oblečena, ampak seveda je pohitela in prišla tja. 50 metrov je od nje, ampak ona je morala pešačiti 1000 metrov stran od hiše, da sta se dobila in skrila, saj ni imel dovolj časa in je moral iti kolesariti, videla se pa prej nista več kot dva tedna. Prišla je čisto jezna, in začela se je opažati razlika v njunem govoru, obnašanju, ali se je pa samo njej tako zdelo. Čez natanko 40 minut, ji je rekel da gre. Objela ga je, in ga ni hotela spustiti, ob njem se je počutila varno. Izpulil se ji je iz objema in ji dal ljubčka, ter odšel na drugo stran ceste. Tudi ona je začela odhajati, in celo pot razmišljala o tem, bila je čisto v joku, in začela razmišljati, da se je mogoče začelo vse podirati. Obljubil ji je, da nebo ponovil tega, da se ji po teden dni ni javil, pravim vam, grozno je, da neveš kje, kako, kaj dela tvoj fant, in ona je to občutila. Zdi se mi, da je morala resnično trpeti. Prejokala je večino noči, ampak niti pomislila ni na to, da bi ga pustila in da bi se razšla. Potožila se je samo eni prijateljici, ki niti polovico ni vedela kaj je naredil, saj ga je zmeraj branila pred vsem. Še njena mami je opazila, da je nekaj narobe. Bilo jo je sram. Zato je vse zanikala, in ga probala zaščititi in vsem pokazati kako srečna še zmeraj je. Ampak ni zdržala več. Po nekaj kreganjih po telefonu se ji je ulilo, in ko je tretjič ponovil napako, da se ji ni toliko časa javil, mu je napisala sporočilo, da ne ve kaj bi brez svojega najboljšega prijatelja, in ostalih. Njega je kasneje tudi izgubila zaradi vsega kar je bilo. Ko je bila s starši pri nekih prijateljih na obisku, je vzela telefon v roke in videla, da ji je odpisal na sporočilo na facebooku, saj ima tudi ona internet na telefonu. Pogledala ga je, in ... Vse se ji je zamračilo pred očmi, tekla je ven in rekla, da gre na sprehod. Klicala je prijateljico, videla ni kam hodi in se sredi gozda spotaknila in padla na tla. Na suhe veje, na listje in korenine, ampak ni ničesar čutila, njo je bolelo srce. Več kot dvajset minut je jokala po telefonu, ko je uspela prijateljici povedat kaj je bilo, ji prijateljica ni vedela kaj reči. Seveda jo je pustil, in to po SPOROČILU PO FACEBOOKU, brez kakršnih koli čustev, samo besede 'midva sva končala'. Točno na dva meseca njune 'zveze'. Ni vedela kako naj se obnaša, ni znala zadržati solz. Ko je prišla nazaj noter ni vedela kaj naj naredi. Bila je čisto zabuhla v oči in lica je imela čisto rdeča. Umazana je bila od zemlje, ampak je to ni niti malo skrbelo. Mama je takoj videla kaj je bilo. Usedla se je na kavč v dnevni sobi, in zadrževala sovze, medtem ko so se drugi smejali in pogovarjali za mizo. Resnično prvič v življenju ni vedela kaj naj reče, stori, odpiše, KARKOLI. Samo na to je pomislila, kako bo brez njega. Zavedla se je, koliko ga ima rada. Res, da je imela samo 13 let, ampak ona je čutila nekaj, kar se ni zavedala da kadarkoli bo.

In to je bil šele začetek. Začele so se neprespane noči zaradi jokanja. Poslušanja pesmi, ki je sploh nebi smela ampak jo je, da se je zjokala in ji je bilo lažje. Ko ga je začela pozabljati, pa puf, dobi sporočilo. Kako jo pogreša in kaj vse bi rad popravil. Po dveh dneh pogovora, je postal isti kot prej. Spet ni imel časa za njo, in začela sta se kregati. Velikokrat ji je rekel kakšna prasica ali kurba je, brez da bi pomislil kako je to njo prizadelo. In še šola se je začela, videla ga je vsak dan, in se prepričevala, da ni več zaljubljena. Vsi so videli kako močno ga še ljubi. Oziroma tisti, ki jo zares poznajo. Spet, po dva tedna nič, on spet pošlje sporočilo. In vsakič, ko ga je dobila, ni morala nehati jokati za še naslednji mesec. Ne spomni se dneva, ki ga nebi prejokala zvečer. Potem pa pride fant in z njim začne pozabljati. Čeprav ga nikoli ni imela toliko rada, kakor njega, ga vseeno je. Ko je to ta bivši fant zagledal, da je z drugim, ji je spet začel pisati sporočila. Resnično žaljiva sporočila. Začela se je bati, da bo vse isto, in zdajšnega primirjati s prejšnim. Bala se je, tako zelo se je bala. Hotela se je nehati, ampak ni šlo. Prekinila je stike z njim. Tisti kreten, pa šezmeraj ni dal miru. Oprostila mu je, resnično mu je. Dala mu je še eno priložnost in bila vesela za kar dva dni. Ampak se je spet začelo. Žalil jo je, ko sta bila skupaj je moral hitreje domov. Ko je prišla nekega večera pred njegovo hišo, da bi se pogovorila, ji je rekel naj izgine. V šoli jo je čez dva tedna, ko so ga hotli njeni prijatelji pretepsti, močno odrinil, da za 4 sekunde ni morala zadihati. Po vsem tem ... Mu je še enkrat zaupala in mu dala še eno priložnost. Vsi so se čudili. Potem pa kar naenkrat ... Pozabi na vse, ga noče več videti, pesem ob kateri je jokala ni imela več pomena, začela se je zavedati kako zelo so imeli prijatelji prav. Kakšen kreten in debil je. Prebirala je stare SMSe in sporočila, kaj vse ji je pisal, in kaj vse je prenašala. Ampak čeprav se je začela vsega tega zavedati, se ni morala na nekoga navezati. Iskala je drugo kopijo njega, nekoga katerega bi imela raje kot njega. Na silo ni šlo. Težko je preseči taka čustva, in res jih še ni.

Vsak dan se spominja, ni ji lahko, ampak spomini bledijo. Spoznala je njega, pravega njega, s katerim je začela vse pozabljati in s katerim je vse drugače. Še zmeraj ve, da ga nima tako rada kot prvo, resnično pravo ljubezen, ampak mogoče ga pa še bo imela ? Zaupa mu, ampak je previdna. Še zmeraj jo na vsake toliko časa preganjajo dvomi in bi rada kar vse zaključila. Ampak čustva in zaupanje, ki jih ima do njega, pravega, so premočni da bi kaj podrli. Spet je začela upati. Spet je začela misliti na nekoga. Spet se je začela bati, da ga bo zgubila, ne pa da bo isti. In, začela je pozabljati prvega. Prve ljubezni, ki se je bo spominjala samo takrat, ko bo morala nekomu kaj o tem povedati. Pridejo dnevi, ko razmišlja da bi lahko bilo drugače. Ali dnevi ki bi se rada zjokala. Ampak se ne več, prebolela ga je. Našla je drugega, boljšega v vseh pogledih in nebo ga izpustila od sebe. In seveda, še zmeraj so travnik, sonce, sama sredi ničesar. Spomini. Zbledeli spomini ...

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev