slove

Skozi okno je bila odprtina v nebo odprtih sanj. Gledal sem v daljavo neskončnega sonca. V očeh nisem videl ničesar le droben veter je pihal skozi lase. Trenutek resnice za moža v črnem plašču skozi cesto, ki je s prstom kazal name. S svojimi majhnimi koraki je prestopi nevidno črto, ki je bila narisana v moji glavi. Vsak trenutek je bil večen, vsak korak je bil neskončen le bistvo vsega je bilo le bistvo. Premakni je nehote delček telesa, zasijal je oblak in sonce se je skrilo. V trenutku je vse obstalo, nastajal je nov dan in vse kar je bilo nam znano je le še majhen pogled nazaj.