Na Dnu Srca
13. julij 2008 ob 09:07
Razumem, razumem te, razumem čist vse
zakaj nisva skupi, res razumem zakaj ne
res je, nism ta k si ga iskala, k si ga sanjala
narobe sva dojela čustva, k sva jih kazala
globoko v teb, stara ljubezn je še tlela,
sam sm mislu, da z mano ga boš prebolela,
a zdj na dnu srca, le ploščica z imenom
prekrita s prahom časa, s spremenjenim je pomenom
lesket v očeh, poln problemov in skrbi,
tok neprespanih noči,odkar te več ni,
zdj tud najbl sončni dnevi, so zamegljeni,
neizrečene povedi, stavki neopredeljeni,
kaj sm jst hotu rečt, na kaj mislš ti,
zdj sam zbegani pogledi, z odtujenimi mislimi,
a vse kar sm hotu, je,da mi zaupaš,
nekoč je to šlo, a zdj kot da več ne upaš,
in newem kdaj, sva zavila s te poti,
zakaj sm sploh dovolu, da srce se oddvoji,
bla moja si kralica, moja bolša polovica,
bila sva srečna, a zdj mava sam objakana lica
in pošteno mi je žow, da trust sm izdow,
nisi sam ti kriva, tud jst sm ga zasrow…