smayo

Strmim v tvojo sliko, ki vrača mi spomine,
na dneve, na leta, ko bil sem tvoj mali sine,
na dneve, ko si še igral vlogo očeta in moža,
praznino, ki jo čutm, se opisat ne da.
Ta stara te pogreša, pojma nimaš kok,
nočem te omenjat, k to jo spravla v jok.
In vem, da so od tvoje smrti že 4 leta minila,
a te niti ona, niti jst, še nisva pozabila,
še zdj se obračam k teb, če mam kšn problem,
ne Boga,tebe prosim, da me rešiš teh dilem,
ker v teh letih je težko preplezat ovire,
že mejhna pizdarija, te s prave poti dol zrine,
najbol me boli, da nisi dočaku valete,
niti vpisa v sr. šolo, sam zarad bolezni preklete,
in tud ob drugih mislih, prevzema me muka,
recimo ob misli, da nikol nauš objel vnuka,
in vem da si se tega še najbl veselu,
da bi svoje veselje, ob bebi z nami podelu,
in bog ve, kok drugih stvari boš še zamudu,
a vedi, da bom izpolnu tistu, kar sm ti oblubu,
vem kaj te teži in kaj te zanima,
kako z matko brez tebe zdele živiva?!?
Priznam , lajf brez tebe res ni kšn špas,
in prov bi nama pršu tvoj pomirjujoči glas,
ki bi nama povedu,da vse bo v redu,
in vem da zmeri boš na naju gledu
in kakor vsak normalen otrok,
si te jst tud želim met zmeri pri rok,
da bi me odvraču od vseh slabih stvari,
in be me zaščitu, če mi nevarnost preti,
Še zdj mam v glavi živi oris tvoje postave,
spomnem se vsazga detajla, od pete do glave
edino kar mi že uhaja iz spomina,
je ton tvojga glasu, in kako moreča je zdj tišina,
ko matka je odsotna, in sam sem doma,
a ne vidiš, da ne rabm sam nje, rabm oba!
Ne morem ji zaupat svoje težave,
ker ma že svojih čez glavo,
sam če bi bil pa ti tle,
bi pa reševal probleme k za šalo
Ker tak si pač zmeri bil ti,
zmeri optimist, zmeri gledu z svetle strani,
Večkrat se vprašam, kje si in kaj se dela?
a si v nebesih al v peklu, al nek med tema dvema?
grdo je, ko te realnost prebudi iz sanj,
dobiš nazaj izvide in izveš da si bolan,
Sploh si ne predstavljam, kako ti je blo,
ko si izvedu, da te med nami več dolgo ne bo,
In ob tem se človek praša, če nam res Bog usodo kroji,
in če jo, kdo mu je dal pravico, da izvrši take stvari,
ker vse prevečkrat se zmot, vse prevečkrat napako nardi,
in tud jst se sprašujem, za koji kurac se sploh še živi!?!?!
ker vse, kar sm naredu, dosegu, zarad česar sm se žrl,
bo izginl v delčku sekunde, ko bom umrl!!
Ampak pravi razlog zarad katerga tele rime kopičm,
je v bistvo to, da se ti opravičm,
ker se mi zdi, da ti nism dajal dost velike opore,
ampak pr8 zastop, da čez nekatere meje, človek ne more,
ker newem…. mogoče si hotu da bom ob teb, ko boš umrl,
ampak nism prenesu trenutka, ko se boš smrti v oči zazrl,
se ji zasmejal, in se končno predal,
in v tistem tihem popoldnevu, za večno zaspal
pač nism prenesu pogleda, kako si trpel,
a vedi da za zmeri boš v mojmu srcu živel,
zdele mi že pošteno silijo solze v oči,
a vseeno od nekje nabiram moči,
da dokončam tale komad, in teb ga posvetim,
se od tebe poslovim,
in ti enkrat za vselej miren počitek zaželim,
upam da nisi sam in da nekdo zate skrbi,
in ne se bat stari, kmal skupi bomo vsi
Do takrat pa na naju pazi in naju pred slabim varuj,
bodi najin angel varuh, in naju s srečo zasuj,
OBLUBM ti,, še naju boš vidu,
rad te mam… počivaj v miru!