Pogrešam Te

13. julij 2008 ob 08:55 | 551
(0:24 – part I)
ko kaplja se utrga dol z mogočnega neba,
šepet nosi veter in molitev za oba,
skoz vsa ta leta, čustva so bila načeta,
nevihta na obzorju, nč dobrga ne obeta,
prekleta nej bo sekunda ko sva se spoznala,
se zaljubila in v igro nevarnih src podala,
do sedaj oba, poraza ne poznala,
a zdj bova njeno moč na grd način spoznala,
z dušo se predala in nikol pričakovala,
da to je ta dan, ki sva se ga vedno bala,
prišel je prezgodaj in med iluzijami prikrit,
z odtenkom toge barve, in z žalostjo obvit,
in zdj ko sva obstala, nemočna brez besed,
je nastopu čas, da stopm osamljen v ta svet,
ponovno na začetku, z zgubljenimi spomini,
niti smrt se ne prbliža tejle bolečini,
tej izgubi, tem ponosu, tej ljubezni in odnosu,
ne glede na vse, jst zmer v srcu te bom nosu
(1:19 konc, 1:38- part II)
zdaj pričakujem, da utrga se nebo
na tisoče džnih kapelj, da prekrije mi telo,
ker nazaj me več ne bo, to moje je slovo,
pridružim se vsem solzam in izginem pod zemljo
naj me vpije žalost, naj vpije me ta svet,
brez tebe jst ne morem in tud nočem več živet,
ker nekdo je ugasnu, luč na konc tunela,
le še tema me obdaja, sreča je zbledela,
govorijo mi, da čas zaceli vse rane,
ampak take bolečine noben živ ne dojame,
in oprosti mala moja, ti ničesar nisi kriva,
mogoče je res že čas da se s srcem odvojiva,
da se prepustiva, toku tegale življenja,
želim si da boš srečna in pa daleč od trplnjenja,
(2:20-konc, 2:40 – part III)
da pa le ne boš pozabla na vse lepe čase,
sm tu da te spominjam, da jih lohka vežeš nase,
nič ni narobe s tem, da spomini zaživijo
da se misli prepustijo in v preteklost poletijo,
ker to je tisto, kar mene ohranja pri močeh,
ko občutki so pri tleh, se spomnem na tvoj smeh
na tvoj dotik, na tvoj poljub, na lesket v očeh,
in le trenutki kot so te, nosijo me dalje,
da si upam upat, da nekoč bom imel spet sanje,
in morda, le morda se ti prikradeš vanje,
in potem bo spet na nebu sonce zasijalo,
pogrelo mi srce in novo upanje mi dalo,
da se morda,nekoč prekrižata poti,
najine preteklosti… prihodnosti… večnosti?

Komentarji 1

če želiš komentirati, se
januar
januar8 let nazaj

kak lepo...še meni je dalo mislit...

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev