V SPOMIN Marku.

19. oktober 2009 ob 20:18 | 395
Pravjo da tragedija zdruzuje srca,
da zdruzuje filing ko otrocicek brca,
da smo si enotni kadar pride do smrti,
to men sam pove kako odnosi so podrti..
potrta lica ne menjajo načina kako živimo,
še vedno grozne smo osebe, ker tko se odtujimo
in pol nam je žal, da nismo več časa bli skupi,
nasmeška ni več in ostal sami smo tuki..
pol odenkrat smo enotni, kar je moje je tvoje,
tko neki časa se slepimo, pa pol spet gre vsak po svoje...
živlene gre naprej pravmo, treba je nadeljevt,
sam povej mi kdaj pršu bo ta čas ko treba bo spoznt,
da preprosto več ne mormo zatiskat si oči pred resnico,
nč ne vrne nam časa, tud če stisnemo levico on desnico,
pogled v nebo, ne bo povrnu časa, da si rečemo mam te rad, maš me rada
krivda praska na steno duše, ki počasi se razpada..


Mark, počivaj v miru.

Komentarji 3

če želiš komentirati, se
Fukish007
Fukish0077 let nazaj

tole pa seže prav do srca :(

miska74
miska747 let nazaj

zelo boleče:((

sonce
sonce7 let nazaj

joj,smayo :(
to pa boli pri srčku,ko berem :(

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev