ko domišljija zacveti...

28. april 2014 ob 20:31 | 67
Naslonila sem glavo in vedela kaj on želi, jaz pa.
Jaz pa sem si močno želela, da mi to stori. Umirala sem od hrepenenja po odrešitvi.
Tako je prišlo do tega, da.. Bilo je prvič.
Zadrževala sem dih in čakala. Srce je bilo kot noro, da so mi prsi drhtele od pričakovanja.
Njegova močna roka se je približala tistemu mestu in vprašal me je: Daš lahko bolj narazen?
Začutila sem pritisk, najprej nežen potem pa vztrajen, zahteven in odločen. Zabolelo je, pritekla je kri, on pa je že tiho dahnil: Tako, končal sem.
Blaženost in neizmerna sreča sta me prevzeli, ko ga je izvlekel.
To je bilo moje prvo puljenje zoba pri zobozdravniku in nikoli ga ne bom pozabila.

Komentarji 2

če želiš komentirati, se
arja
arja2 leti nazaj

tako nekako je, ja:D

snebetje
snebetje2 leti nazaj

kot prva injekcija....:)

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev