»Mater, sem zabita, da plačujem vse te mandeljce!«

17. november 2015 ob 17:04 | 160
(hiti tedna) Račun za elektriko: »Mater, sem zabita, da plačujem vse te mandeljce!« 40

Tako se je glasil komentar novinarke Financ Petre Sovdat, ko smo ji pojasnili 11 postavk, iz katerih je sestavljen njen račun za elektriko!

Ste kdaj poskusili razvozlati račun za elektriko? Obračunska moč, omrežnina, prispevek tu, prispevek tam. Velike besede, bolj malo pa o tem, kdo denar pobere, torej koga plačujete. Jasno je le, da plačujete vi. »Priznam, računa za elektriko ne razumem,« pravi novinarka Financ Petra Sovdat. Ko je izvedela, da je na majskem računu, ki je znašal 38,27 evra, »le« 12,14 evra plačala za elektriko, drugo je šlo za omrežnine, agencije in subvencije, je dodala: »Mater, sem zabita, da plačujem vse te mandeljce!«
PO DOMAČE BI REKLI: ČISTO ODIRANJE SLOVENCEV!!!

Razvozlati račun za elektriko se ne sliši prav preveč zapleteno, kajne? A kdo ta denar pobere, kako se razdeli in kje konča. Da je na to vprašanje zelo težko najti odgovor, ki bi ga razumel tudi petletni otrok, sta nam priznala dva direktorja državnih energetskih družb, ki se ukvarjajo s prodajo elektrike na drobno. »Nimam pojma,« je na vprašanje, kako se razdeli postavka omrežnina, v smehu priznal eden od dvojice. A se nismo vdali, ob pomoči energetikov smo poskusili račun razvozlati enkrat za vselej.
Zakaj je vse to sploh pomembno? Prav zato, ker sama električna energija na računih pomeni vse manjši delež. In ker vam država z navijanjem prispevkov draži končni račun za elektriko. Enkrat za polnjenje ene blagajne, drugič za polnjenje druge. Nekakšni skriti davki.
Komentar Financ: Seveda razumemo, da je nekatere storitve treba plačati, da je potreben mehanizem za vlaganja v omrežje... Ne razumemo pa, kako je možno, da se je na račun za elektriko »prisesalo« toliko agencij in institucij, ki od tega zelo lepo živijo in povrhu izvajajo še druga drugi zelo podobne dejavnosti.
Saga o »zabiti Sovdatki« se nadaljuje
A račun za elektriko še ni vse: Petra Sovdat je dobila tudi poračun elektrike za prejšnje leto. Tudi iz tega se ne znajde. Razložili ga bomo v prihodnje.
1. in 2. Električna energija VT in MT
To je prva postavka na računu za elektriko in samo ti dve se dejansko tičeta elektrike. VT pomeni »večjo tarifo«, torej porabo elektrike v »špici« med 6. in 22. uro. MT na drugi strani pomeni »manjša tarifa«, ki jo števec med delavniki beleži med 22. in 6. uro. Denar od te postavke ostane dobavitelju elektrike.

Aleksander Mervar, Eles
3. Obračunska moč

Matjaž Vodušek, SODO
Gre za pavšalni znesek, ki je vsak mesec enak. Pomeni moč, za katero se dobavitelj zavezuje, da bo stranki stalno na voljo. Bolj plastično: kot da bi plačali za to, da boste imeli vedno dostop do interneta. Denar pobere družba SODO (sistemski operater distribucijskega omrežja), del ga obdrži, del pa razdeli Elesu in posameznim distributerjem. SODO, prek katerega na leto steče 350 milijonov evrov, je imel lani 29 zaposlenih, povprečna mesečna bruto plača je bila 3.221 evrov.
4. in 5. Omrežnina VT in MT
Plastična razlaga: gre za nekakšno takso, ki jo plačujete za uporabo električnega omrežja. Pobira jo trgovec, ki jo nakaže družbi SODO (sistemski operater distribucijskega omrežja), ta del denarja obdrži zase, del ga nakaže Elesu in elektrodistributerjem (večinoma lastniki tistih trgovcev, ki denar že na začetku poberejo).
6. Prispevek za energetsko učinkovitost

Milenko Ziherl, Eko sklad
Denar iz tega prispevka se zbira v blagajni Eko sklada, ta pa z njim subvencionira energetske obnove stavb (denimo okna, fasade, strehe). Na leto ima dobrih 20 milijonov evrov prihodkov, po podatkih baze GVIN ima 37 zaposlenih, povprečna mesečna bruto plača je okoli 2.300 evrov.
7. Prispevek za SPTE in OVE
Denar iz tega prispevka je namenjen subvencioniranju zelenih virov energije, denimo sončnih elektrarn. Zaradi eksplozije števila sončnih elektrarn se ta prispevek skoraj vsako leto zvišuje in znova se bo zvišal v prihodnjih nekaj tednih. Za ilustracijo, kako velika stvar je to: za subvencije zelene energije bomo letos porabili okoli 150 milijonov evrov.
8. Prispevek za delovanje operaterja trga

Karlo Peršolja, Borzen
Operater trga je Borzen, ki prav tako bedi nad blagajno za subvencioniranje zelenih virov energije. Borzen ima nekaj čez 20 zaposlenih, povprečna mesečna bruto plača v 2013 je bila 2.785 evrov.
9. Prispevek za agencijo za energijo

Irena Praček, agencija za energijo
To je še ena institucija, ki bedi nad trgom z elektriko. Sedež ima v Mariboru, po podatkih AJPES ima 45 zaposlenih, povprečna mesečna bruto plača je 2.548 evrov.
10. Trošarina

Dušan Mramor, finančni minister
To je dajatev, ki se steka neposredno v državni proračun. Na vsako kilovatno uro elektrike plačate 0,003 evra trošarine.
11. DDV
Tudi to je dajatev, ki se steka neposredno v državni proračun. Na celotni račun za elektriko plačate 22-odstotni DDV.
12. CRM
Gre za dodaten prispevek, ki pa še visi v zraku. Z njim naj bi se reševalo predvsem TEŠ 6, ki s svojo proizvodno ceno ne more konkurirati na trgu, kjer so cene elektrike na rekordno nizkih ravneh.
KOMENTAR: nesposobnost in koruptivnost zadnjih dveh vlad je katastrofa, ker z zagonom gospodarstva ni nič, z davki in raznimi »prispevki« pa zna gospodariti vsak šolar. Trend realnega padanja se bo nadaljeval, ker je zasebni sektor, kot edini vlečni konj, že upehan in s tem bo konec tudi samohvale teh dveh vlad, ki za svoje ljudstvo niso, do sedaj, naredile NIČ, škode pa ogromno, še za generacije, ki prihajajo!!!
NE GRE DRUGAČE – POTREBEN JE UPOR, DA SE PRENEHAJO NORČEVATI IZ SVOJEGA LJUDSTVA!

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev