NADZOROVANA LIKVIDACIJA BANČNE POŠTENOSTI

10. oktober 2013 ob 21:45 | 193
NADZOROVANA LIKVIDACIJA BANČNE POŠTENOSTI ALI NATEG, VREDEN OBČUDOVANJA

OBRAZEC ORGANIZIRANEGA ROPA

Imam prijatelja briljantnega uma. Je finančni analitik v neki svetovalni družbi in pogovor z njim je vselej podoben učni uri iz bančništva.
Sedla sva h kavi, toda tema, nadzorovani stečaj Pro in Factor banke, je seveda zahtevala, da si naročiva dvojnega, škotskega.
»Torej«, je rekel in šel z roko skozi neukrotljive lase, »najprej moraš vedeti, da Factor in Pro banka nikoli nista bili normalni banki. Probanka je na začetku sicer imela to ambicijo, odprla je celo nekaj šalterjev, mislim, da 14, toda po prihodu gospe direktorice in njenih stricev je tudi ta banka krenila po poti Factor banke«.
»In to je?«
»Oh, najlažje bi to poimenoval »virtualno mešetarjenje z denarjem«, z namenom, da se ta slednjič znajde v pravem žepu«.
»In kako je to potekalo? In zakaj danes likvidacija?«
»Ta načrt likvidacije bo verjetno največji nateg po ropu bank, ki ga je izpeljala RKC. Če pravim, da to nikoli nista bili normalni banki, namenjeni poslovanju z občani na šalterjih, mislim s tem, da sta bili že od vsega začetka namenjeni virtualnemu plenjenju.
Potekalo pa je to plenjenje je na različne načine, saj so bili gospodje, in gospe, seveda, inovativni. Pokazal ti bom samo en izdelan obrazec, ki je bil uspešen v številnih primerih. Torej: Gospod (reciva: gospod J., da bova bliže dejstvom), gospod s solidnim političnim pedigrejem, pride k gospe direktorici in pove, da potrebuje 15 mio evrov posojila. Rabi jih za nakup nepremičnin in v garancijo ponudi vpis hipoteke na nepremičnine, ki jih bo kupil. Pokaže cenitev (ki jo jeizdelal njegov prijatelj), po kateri so nepremičnine vredne 25 mio evrov, in predpogodbo o nakupu.
Gospod seveda takoj dobi posojilo. Ker želi postati »prijatej banke in prvorazredni vlagatelj«, takoj odpiše 3 mio in jih kot depozit »vloži«, torej pusti v banki. Ko hoče realizirati pogodbo o nakupu, »presenečen« ugotovi, da je na nepremičnine vpisan zemljiški dolg. Razdre pogodbo in toži prodajalca za vrnitev kupnine, ki jo sicer nikoli ni plačal. Vse teče po dogovoru. Gospod ima denar. Banka je opravila uspešno transakcijo: pridobila je depozit, dala je posojilo, v rokah ima (ponarejeno) cenitev vrednosti nepremičnin in potrdilo o dovoljenem vpisu hipoteke. Na tej podlagi banka lahko najame mednarodno posjilo, direktorica pa si izplača nagrado.
Za pravdo o nevplačani kupnini bodo odvetniki poskrbeli, da bo zastarala. Ker pa posojilojemalec ne more vračati posojila, ga reprogramira. Kar banka svojemu pomembnemu depozitarju seveda odobri brez prigovorov. In posojilojemalec potegne črto: 3 mio depozita, 2 mio stroškov za cenilca in odvetnike, čistih 10 mio operativnega kapitala.
In zdaj pride češnja na torti: ker g Jazbec prepriča politiko, da mora država garantirati izplačila vlog oz depozitov (oz sprejeti metodo »nadzorovanega prenehanja poslovanja bank«), zdaj g. J zahteva vračilo 3 mio, ki jih dejansko nikoli ni vplačal! In ima vse pravne argumente, da jih bo dobil!«

IN KAJ SE BO ZGODILO?

»Nič. Če bi bila to Amerika, bi takoj blokirali premoženje vsem članom uprave in članom nadzornih svetov, njih pa poslali v preiskovalni pripor. Ponudili bi jim visoko varščino, z dogovorom, da jim v primeru, da zbrišejo, ne zapade samo varščina, ampak ostane premoženje blokirano do konca sodnega postopka. Nato bi te virtualne vlagatelje povprašala po izvoru denarja in plačilu davkov. Seveda ga niso plačali, saj se ta denar ni nikoli pokazal na njihovem računu kot prihodek.
Toda mi nismo Amerika, naš kapitalizem ima še vse znake dogovorne ekonomije in tovarišijskega poslovanja, levega in desnega in navskrižnega. Plenilci se ne ločijo po ideologiji, temveč po uspešnosti. In zvezah, ki to uspešnost zagotavljajo. Ker so med uspešnimi posojilojemalci vsaj tri kronane glave slovenske politike, 4 prosluli odvetniki (ne vsi 4 za svoj račun!) in nekaj politično nevtralnih podjetnikov, ni druge možnosti, kot »nadzorovan stečaj«. In to prej, kot bo začela delovati evropska finančna unija, da se v slovenskem prostoru slučajno ne pojavijo imena teh uspešnih posojilojemalcev«.
»Kaj pa, če bi ta imena bi zahtevali že zdaj«.
»Ne, hranilne vloge in bančno poslovanje so zasebna stvar. Celo Nataša bi morala v svoji pravičniški vnemi zavrniti vsakega, ki bi zahteval obelodanjanje imen teh falotov«.
»Toda bančniki trdijo, da niti v Factor niti v Pro banki ni pomembno število depozitarjev ou »varčevalcev« z vlogami nad 100.000 evri«:
»Danes. Večje srake so odletele in odnesle, kar se je odnesti dalo, torej večje vloge, saj niso povsem verjele, da bo uspela prevara, imenovana »nadzorovani stečaj«. Odnesli so torej vloge (pravzaprav so prav s tem povzročili sesutje bank!), pustili pa nekajkrat reprogramirane in nevračane dolgove. O njih pa je takointako pomanjkljiva in selekcionirana dokumentacija, kar je slovenska posebnost«.
»Je to splošen obrazec?«
»Definitivno: Spomni se priročnega požara na Kmetijskem ministrstvu pred leti, ko je EU zahtevala podatke, kdo vse je dobil kmetijske subvencije. Ali vloma v Prometno ministrstvo in kraje sedmih računalnikov, ko so začeli iskati odgovor na vprašanje, kdo ponareja zapisnike. Mislim, da bi lahko potegnili tudi paralelo med zamenjavo direktorja na Dursu in »osiromašenim«, bolje rečeno, selekcioniranim spiskom davčnih dolžnikov. Da o »korigiranju« podatkov v spisku »Udba.net« sploh ne govorimo, to je že stara zgodba. Sploh pa, ali nisi tudi ti v enem zadnjih blogov, ko si pisal, kako sanjaš Bratuškovo, pisal o tem, kako ji nek Andrej pred nosom sežiga bančne dosjeje? Tisto je bila žebljica na glavico!«

KAJ LAHKO STORIMO?

»Pravzaprav nič, dokler se v osnovi ne zamenja večji del slovenske politične nomenklature in sistem njihovega nominiranja«.
»Je tako hudo?«
»Še huje. Ne gre samo za tiste, ki so kontaminirani, gre tudi za tiste, ki so prestrašeni ali naivni. Tudi, če slutijo, kaj se dogaja, tiščijo glavo v pesek. Oglasijo se šele potem, in še to samo nekateri, ko postanejo priročni, ponavadi vnaprej določeni krivci za vse«.
»Kot npr. g Krašovec v znani cerkveni plenilski zgodbi?«
»Da, seveda. Ali pa priročno umrejo, če obstoji nevarnost, da postanejo kronske priče, kot v naših patriotskih igrah«.
»Kaj pa vstajniške zahteve? Kakšna je lahko njihova vloga?«
»Ah, tudi to je slovenska folklora. Sicer pa, kdo pa pravi, da so tisti, ki po ulicah kričijo »ujemite tatu«, zares pošteni? Mogoče samo niso imeli priložnosti, da bi kaj pomembnega zdrpnili. Zame je tisti, ki ponaredi potne stroške za 300 evrov, enak lump, kot tisti, ki »odtuji« 3 mio. Razlika ni v značaju, temveč v dosegu!«
»Hočeš reči, da sužnji ne sanjajo svobode, temveč to, da bi postali gospodarji? Da so vstajniki neuspešni zato, ker ne želijo spremeniti sistema, temveč le zamenjati »pokvarjene«?«
»V glavnem. Večino ostalega je literatura. Saj si bral, da je po tej krizi v ZDA bogati sloj, ki predstavlja en odstotek vsega ameriškega prebivalstva, svoj delež bogastva povečal skoraj za četrtino!«
In sva naročila vsak še enega dvojnega; jaz z vročo vodo.
emil-milan-pintar

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev