Samo spomini....

16. januar 2009 ob 20:08 | 286
Gospod, gospa... kako mi grejo ti nazivi na živce...
Mogoče zato, ker sem gor rastla med strici in tetami na vasi. Danes hoče bit vsak gospod ali gospa... Se spomnim malo več kot xx let nazaj, ko sem prišla v Kranj. Profesor se je razkoračil pred katedrom in rekel: jaz sem za vas gospod profesor, ne tovariš. Časi socializma so minili. Takrat smo vsi prestrašeno gledali vanj. Ampak čez kakšen mesec smo ga vsi klicali tovariš, se ni nič pritoževal.

Glede na to, da sem odraščala na vasi je bil zame edini gospod župnik oz. duhovnik. Tudi klicali smo ga gospod. Prav zinla sem par let nazaj, ko so imeli na naši šoli dan odprtih vrat in sem šla malo pofirbcat kaj seka ustvarja in slišim punčko, nekje drugi razred kako kliče gospa učiteljica, gospa učiteljica. Kar streslo me je. Zdelo se mi je tako hladno. Nič prijazen ni bil ton punčkinega glasu, glas učiteljice, ki ji je odgovarjal pa še manj.

Pogrešam toplino med ljudmi, pogrešam mojo vas, čeprav so mi šli na živce, ker je vsakega vse zanimalo, sem vseeno čutila neko pripadnost. Tukaj ne poznam skoraj nikogar. Včasih prav pogrešam moj konc, ko me je ob pol 7 zjutraj vrgel telefon pokonci in sem ob 7 že sedela v Parku na kofetu... Samo beseda: prideš na kofe je bila dovolj, da sem že vlekla kavbojke nase in iskala ključe od avta. Kolegica, ki je imela bližje je naročila kavo, tako, da me je že čakala, ko sem prišla tja.

Komentarji 3

če želiš komentirati, se
crtomir8
crtomir88 let nazaj

...povsod je lepo,a kjer se rodiš,je najlepše...tudi lastovke se vračajo v isto gnezdo...

Stigmata666
Stigmata6668 let nazaj

sej sem, napol v vasi... sam... vmes je 100 i kusur kilometrov...

rokce2
rokce28 let nazaj

presel se nazaj na vas:) mogoče se bom jaz tudi v kratkem.

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev