Elvis Presley

30. november 2010 ob 11:27 | 4126
Elvis Presley


Elvis Presley - ameriška ikona. Kralj rokenrola. Usnje in kitara. Temačen, bahavi kralj. To je popačena podoba začetnika nove pop kulture. Za takšnim imidžem se je namreč skrivala ljubeča in plemenita duša, ki je kljub imenu, bogastvu in slavi, brezupno iskala predvsem duhovno globino in resnico. Elvis je bil velikodušen, bil je domoljub, ki je nekoč ponudil pomoč celo ameriškemu predsedniku.

Elvis Aaron Presley se je rodil 8. januarja 1935 v Tupelu v Missisipiju. Starša Vernon in Gladys Presley, ki sta se vzela dve leti pred tem – on je bil star le 17 let, ona pa 21 let – sta ga povila kar doma, v dvosobnem stanovanju, kjer je družina ostala še 15 let. Elvis Aaron se je rodil ob 4. uri in 35 minut, pol ure po dvojčku Jesseju Garonu, ki pa je bil ob rojstvu mrtev. Elvis je tako odraščal kot edinec, prva leta v revščini. Ko je bil star tri leta, je bil njegov oče Vernon še z dvema moškima obsojen zaradi poneverb pri prodaji svinjine. Devetmesečno zaporno kazen je odslužil na plantaži Parcham, kakor so imenovali bližnji zapor. Leta 1948 se je tričlanska družina Presley preselila v Memphis, Tennessee, kjer je Elvis pet let pozneje končal srednjo šolo. Na njegovo glasbeno pot sta vplivala pop in country, pa tudi duhovna glasba. Pogosto se je namreč udeleževal celonočnih cerkvenih koncertov, na znameniti memphiški Beale Street pa se je razvnemal tudi ob ritmih črnske glasbe. Svojo strmo pevsko kariero je Elvis leta 1954 začel v Memphisu in prvo pogodbo podpisal z založbo Sun Records. Že naslednje leto so pogodbo prodali večji založbi RCA Victor, 1956. pa je bil Elvis že svetovna senzacija. Edinstven slog petja in oblačenja sta ga dvignila med zvezde, njegov glasbeni vpliv je bil velikanski, saj je pred seboj rušil tako socialne kot rasne tabuje tistega časa in tako postal začetnik popolnoma nove ere ameriške glasbene in ljudske kulture. Elvis je igral v kar 31 filmih – vsi po vrsti so postali uspešnice, zgodovino je spreminjal s televizijskimi nastopi, množice pa je dokončno obnorel na ševilnih koncertih. Po svetu so prodali že več kot milijardo njegovih plošč, s čimer se ne mora kosati noben drug glasbenik, in seveda se še vedno prodajajo. Sicer pa je izbira res velika – 131 velikih in malih plošč. Vse so bile – in mnoge so še vedno – uspešnice. Poleg tega se je lahko Elvis pohvalil s kar 14 nominacijami za najprestižnejšo glasbeno nagrado grammy. Trikrat ga je dobil. Četrtega, ko je bil star 36 let, je prejel za življenjsko delo. Umrl je 16. avgusta 1977, star 42 let. Talent, privlačnost, senzualnost, karizma in smisel za humor kot tudi skromnost in človeškost so Elvisa približali milijonom. Po vsem svetu je bil in ostaja znan pod svojim prvim imenom, glasbena zgodovina pa ga uvršča med najbolj pomembne predstavnike popularne kulture 20. stoletja.

Elvis & Lisa Marie Presley- Don't cry Daddy


Začetki

Prva Elvisova zmaga sega že v leto 1941, ko je kot šestletni deček zmagal na natečaju za največji talent. Pred žirijo je zapel pesem Old Shep. Starša sta ga s prvo kitaro obdarila pri enajstih letih, svoji prvi pesmi pa je posnel leta 1953. Osemnajstletni mladenič je preprosto vkorakal v studio Sama Phillipsa, lastnika Sun Recordsa, in posnel My Happiness in That’s When Your Heartaches Begin. Obe pesmi naj bi bili darilo za mamin rojstni dan. Res pa je, da je Gladys praznovala aprila, Elvis, ki je takrat delal kot vratar in voznik tovornjaka, pa se je izprsil šele poleti. Kakorkoli že, Phillips, ki je iskal nove talente, nekoga, ki bi znal združiti belske in črnske ritme, takrat ni bil navdušen. Elvis je za snemanje med malico plačal 3,98 dolarja. Čas: 6. julij 1954, zjutraj. Kraj: memphiška založba plošč. Okoliščine: zadnji dan avdicij. Devetnajstletni Elvis se je preizkusil z devetimi baladami. Navzoči: producent Sam Phillips, kitarist Scotty Moore in basist Bill Black – za sremljavo. Prvi komentar: turobno, dolgočasno. USODNI TRENUTEK: je prvi izmed trojice začel divje udarjati po strunah svoje kitare. Moore in Black sta mu sledila. Kritično uho je prisluhnilo. V studio se je zaslišalo Phillipsovo vprašanje: “Kaj pa pravzaprav počnete?” Ogovor: “Ne vemo.” “Potem pa ponovite,” je izstrelil Phillips. In se je rodil rokenrol.

Mednarodna slava Spominska soba v Gracelandu je polna zlatih in platinastih plošč ter drugih priznanj z vsega sveta. Med državami, ki so Elvisovo delo še posebej nagradile, je poleg Norveške, Japonske, Avstralije, Južnoafriške republike, Velike Britanija, Švedske, Nemčije, Francije, Kanade, Belgije in Nizozemske tudi nekdanja Jugoslavija. In ob tem je zanimivo poudariti, da Elvis z izjemo redke filmske glasbe, ni nikdar snemal in pel v nobenem tujem jeziku. In razen petkrat, ko je leta 1957 koncertiral v treh kanadskih mestih, ni nikoli nastopal zunaj Združenih držav Amerike. Toda kljub temu so njegova glasba in filmi še vedno v užitek, njegova popularnost pa ni nič manjša.

Uspešnica za uspešnico Nič manj kot 149 Elvisovih pesmi se je znašlo na Billboardovi lestvici 100 najbolj vročih singlov v Ameriki. Sto štirinajst jih je prišlo med prvih 40, 40 med prvih deset, kar 18 pa jih je bilo na prvem mestu. Skupaj so se na vrhu obdržale celih 80 tednov. Uspehe je žel tudi z albumi. Od 90 se jih je kar devet uvrstilo na prvo mesto. In to so podatki samo za Ameriko.

Elvis Presley - Viva Las Vegas


Rekordna prodaja Poznavalci ocenjujejo, da so Elvisovi oboževalci doslej pokupili že več kot milijardo plošč in zgoščenk. Štirideset odstotkov vseh naj bi bilo prodanih v tujini. Samo v Združenih državah ga je Združenje ameriške diskografske industrije že za časa življenja nagradilo z zlatimi (za 500.000 prodanih izvodov), platinastimi (za milijon) in celo večkrat platinastimi ploščami (ko je bila prodaja celo večmilijonska). Vseh 131 velikih in malih albumov je šlo za med, zato je večina LP-jev dobila eno izmed odlikovanj.

Grammyji

Elvis je bil tudi 14-krat nominiran za glasbenega oskarja. Prestižno nagrado grammy pa je prvič prejel leta 1967 za album How Great Thou Art. Album He Touched Me je bil nagrajen pet let pozneje, leta 1974 pa si je grammyja prislužil za koncertno izvedbo naslovne pesmi svojega prvega nagrajenega albuma. Sicer pa je Elvisa leta 1971 ameriška glasbena akademija (NARAS) nagradila tudi za življenjsko delo. Prislužil si je tako imenovano nagrado Binga Crosbyja – po prvem tovrstnem nagrajencu. Elvis je bil takrat star 36 let. Še pet Elvisovih pesmi je NARAS po njegovi smrti uvrstila v svojo Hall of Fame. Leta 1988 se je med najslavnejše uvrstil original pesmi Hound dog iz leta 1956, leta 1995 Heartbreak Hotel, That’s All Right iz leta 1954 je svoje mesto med slavnimi našla tri leta pozneje, original Suspicious Minds iz leta 1969 pred tremi leti, letos pa še 46 let stara Don’t be cruel. Hall of fame je priznanje podkrepila z ugotovitvijo, da gre za kvalitetne posnetke trajnega in zgodovinskega pomena.

Nastopi na televiziji Elvis je na televiziji debitiral 28. januarja 1956 v Stage showu, ki sta ga enkrat tedensko vodila Tommy in Jimmy Dorsey. V šovu je nastopil štiri tedne zapored in nato še dvakrat, nato pa se je tudi za dvakrat preselil še v šov Miltona Berla. Na drugem je nastopil z za tiste čase provokativno pesmijo Hound Dog (Lovski pes), kar je povzročilo pravi nacionalni škandal. Pozneje, že v šovu Steva Allena, kjer so ga gostili enkrat, je Hound doga zapel Basset Houndu (jazbečarju). Ed Sullivan, ki je tudi imel svoj šov, je enkrat dejal, da sam Presleyja ne bo gostil nikoli. Vendar je bilo to še pred njegovim nastopom pri Stevu Allenu, ko je Sullivanu oddaja odvzela večino gledalcev. Tako si je Elvis za tri nastope pri Sullivanu prislužil rekordnih 50.000 dolarjev, kar je bilo v tistih časih več, kot je dobil kdorkoli. V zadnjem šovu, januarja 1957, je Sullivan očitno že dodobra spremenil mnenje o zvezdniku in je pred kamerami dejal: “Elvisu in državljanom bi rad povedal, da je res sposoben, dober fant.” In prav ta šov je bil zgodovinski tudi po tem, da so gledalci svojega idola lahko videli le od pasu navzgor. Naslednji, zelo odmeven televizijski nastop sega v leto 1960. Zanj mu je Frank Sinatra, ki ga je gostil, odštel že 125.000 dolarjev, kar je bil nov rekord takratne Amerike. “Dobrodošel doma, Elvis!” sta se glasila naslov in tema po Elvisovi vrnitvi iz vojske.

Filmi Elvisa je v filmski svet pravzaprav pripeljala obsedenost z Jamesom Deanom. Hotel je postati prav takšen, kakšen je bil njegov idol. Vsa besedila iz Deanove uspešnice Upornik brez razloga je znal na pamet. Film, ki je poleg Deana v višave dvignil tudi soigralko Nathalie Wood, je imel posledice tudi v Elvisovem zasebnem življenju. Z Woodovo sta bila nekaj časa par, razmerje pa je razdrla Elvisova posesivna mati Gladys. Natalie Wood je kratko razmerje z zvezdnikom nekoč pokomentirala: “Zna peti, kaj drugega pa skoraj ne!” Sicer pa Elvis ravno zaradi neverjetne navezanosti na Jamesa Deana nikoli ni bil zares zadovoljen z vlogami, ki jih je dobival. In to kljub temu, da je v 15 letih posnel kar 31 filmov. V skoraj vseh je pel, vsi so bili uspešni. Njegov filmski debi je bil film Love me Tender, ki ga je Twentieth Century Fox posnel leta 1956. Zgodba o bratih po državljanski vojni. Teksaški kmet (Presley) se poroči z bratovo izbranko, ker naj bi ta padel. Vendar se starejši brat vrne in zgodba se dramatično zaplete. Elvis je v filmu odpel tri pesmi, tudi naslovno, ki je postala ena izmed največjih uspešnic vseh časov. Filmi, ki ji je posnel z največjimi producentskimi hišami, so si sledili drug za drugim. Leta 1968 je v Stay away, Joe odigral kavboja, ki se mu po žilah pretaka tudi indijanska (Navajska) kri. Tudi Elvis je imel indijanske prednike. V enem zadnjih filmov Charro!, leto dni pozneje, je Elvis dobil resno vlogo zaznamovanega morilca, ki skuša dokazati svojo nedolžnost, in prvič ni pel. Seveda je bil Elvis eden najbolje plačanih hollywoodskih igralcev svojega časa. Kritiki so najbolje sprejeli filma iz let 1957 in 1958 Jailhouse Rock in King Creole, ki ju uvrščajo med klasike. Sicer pa se je s filmi zelo uveljavila tudi Elvisova filmska glasba. Kar 11 filmskih tonskih predlog se je uvrstilo med prvih deset na lestvici popularnosti, štiri na prvo mesto. Glasba iz G.I. Blues iz leta 1960 se je na Billboardovi lestvici na vrhu obdržala 10 tednov, skupaj pa se je nanjo uvrščala kar 111 tednov. Album iz Blue Hawaii pa se je na lestvici obdržal 79 tednov, celih 20 na prvem mestu.

Elvis Presley - Am I Ready


Še tri serije Elvis se je izkazal tudi s tremi posebnimi glasbenimi televizijskimi oddajami: Elvis (1968), Elvis: Aloha from Hawaii, via Satellite (1973) in Elvis in Concert (1977). Prvo so najbolje sprejeli kritiki, drugo pa si je v 40 državah ogledala poldruga milijarda gledalcev, kar je bil svojevrsten rekord. Elvisa je namreč gledalo več ljudi kot prvi človekov sprehod po Luni.

Koncerti V zadnjem obdobju – od leta 1969, ko je končal svojo igralsko kariero, pa do leta 1977 – je Elvis koncertiral več kot 1100-krat. V sedemdesetih letih je imel prvo vseameriško turnejo po letu 1957, vedno znova pa se je vračal v Las Vegas, kjer je imel leta 1969 v štirih tednih kar 57 nastopov, in Lake Tahore. V zgodovino se je zapisal tudi z razprodanim koncertom leta 1972 na Madison Squre Gardnu. Zadnjič je Elvis nastopil 26. junija 1977, slab mesec pred smrtjo. Sicer pa je Elvis koncertiral tudi posthumno. Ob 20. obletnici smrti so koncert V ŽIVO pripravili v Memphisu, nastopajoči zvezdnik je bil seveda navzoč prek video posnetka. Prihodnji dve leti je “imel” turnejo po Združenih državah, leta 1999 pa je posthumno in prvič sploh na koncertu navdušil tudi evropsko občinstvo. Evropsko turnejo je začel na londonskem Wembleyju.

Najzaslužnejši mladenič Ameriška trgovinska zbornica, ki posebej spremlja delo mladih (Jaycees), je Elvisa januarja 1971 nagradila kot enega izmed desetih najzaslužnejših mladeničev za narod za leto 1970. Prestižno priznanje Jaycees podeljuje od leta 1938, nagrajence pa izbira med športniki, znanstveniki, ekonomisti in igralci – skratka med vidnimi predstavniki na različnih področjih. (Od leta 1980 lahko nagrado dobijo tudi ženske, tako da se zdaj imenuje Priznanje za najzaslužnejše mlade Američane.)

Dobrodelnež

Elvis je bil znan po hitrih odločitvah – podarjal je denar in nakit, svoji materi je podaril roza cadillaca, ki je zdaj na ogled na velikem piedestalu na Aveniji Elvisa Presleyja v Memphisu. O njegovi dejanski velikodušnosti in darežljivosti pa se je govorilo bolj malo. Leta 1961 je denimo celoten izkupiček od koncerta na Havajih – 65.000 dolarjev – namenil za izgradnjo spominske hiše U.S.S. Arizona na Pearl Harborju. Hišo so odprli naslednje leto, njegova dobrodelnost pa je vnovič spodbudila oblikovanje različnih skladov, ki so bili v 50. letih v zatonu. Za glasbeni šov iz leta 1973 – Aloha from Hawaii – Elvis ni zahteval nobene vstopnine, gledalce pa je prosil, naj darujejo, kolikor zmorejo. V blagajni se je zbralo kar 75.000 dolarjev, ki so šli na Havaje, v sklad Kui Lee, za preprečevanje in odkrivanje raka. Vsako leto je Elvis podaril po tisoč dolarjev vsaki izmed več kot 50-ih dobrodelnih ustanov v Memphisu, bil je donator mnogih drugih človekoljubnih organizacij v mestu in po vseh Združenih državah. Večina Elvisovih človekoljubnih dejanj ni nikoli prišla v javnost. Med drugim je ves čas kril stroške zdravljenja večini prijateljev, družini in tudi popolnim tujcem. Številnim je podaril dom, podpiral je revne družine, odplačeval dolgove … Posthumno od leta 1984 deluje Dobrodelna ustanova Elvisa Presleyja (EPCF), ki pomaga brezdomskim družinam. Zgradila je stanovanjski kompleks, kjer lahko takšne družine eno leto živijo brezplačno. EPCF ima organiziran vrtec, svetuje in prosilce izuči poklica, seveda pa jim, dokler je potrebno, pomaga tudi finančno. Sklad pomaga tudi drugim dobrodelnim ustanovam in študentom.

Elvis Presley Dont Be Cruel


Elvis tudi na znamki

Leta 1992 je ameriška pošta objavila, da bo izdala spominsko znamko z Elvisovo podobo. Odločala se je med dvema slikama umrlega umetnika – Elvisom, kot vzhajajočo rockovsko zvezdo iz 50-ih let prejšnjega stoletja, in Elvisom v zrelih letih – iz TV šova Aloha from Hawaii. Da bi ugodila občinstvu, je pošta organizirala glasovanje in glasove zbirala po ulicah ter plažah. Kar milijon 200.000 ljudi je oddalo svoj glas in zagotovilo zmago Elvisu rockerju. Znamka je nato izšla 8. januarja 1993, na obletnico zvezdnikovega rojstva, in postala daleč najbolje prodajana znamka tistega časa. Natisnili so jo v kar 500 milijonih izvodov, kar je trikrat več, kot je to v navadi za spominske znamke. Sicer pa so znamke z Elvisovo podobo izšle tudi v nekaterih drugih državah po svetu.

Kdo je bil? Korenine! Elvisova prapraprababica po materini strani je bila Jutranja golobica, čistokrvna predstavnica indijanskega plemena Čerokov. Pleme je zapustila leta 1820, da se je lahko poročila z belcem Williamom Mansellom. Takrat je bila stara okoli 20 let. Mansell in Jutranja golobica sta po poroki z volovsko vprego prečkala zamrznjeno reko Tennessee, tako kot mnogi drugi sta šla iskat srečo v Alabamo. Okoli leta 1815 so se namreč v Ameriki začele velike selitve. Petnajst let pozneje je Jutranja golobica umrla. Zgodilo naj bi se med porodom sina Jamesa J. Mansella. William Mansell, Elvisov praprapradedek, se je boril med ameriško revolucijo. Manselli so v Ameriko prišli iz Francije. Sprva so emigrirali v Anglijo, nato na Škotsko, prek oceana so pa so pripotovali iz Irske. Po očetovi strani je bil najbolj razvpiti Elvisov prednik prapraded Dunnan Presley Mlajši. Leta 1827 se je rodil v Madisonu v zvezni državi Tennessee. Bil je kar trikratni bigamist, poleg tega pa vojaški dokumenti kažejo, da je tudi dvakrat dezertiral. Ena izmed Dunnanovih mlajših hčera, ki jo je imel z drugo izmed najmanj štirih žena, Martho Jane Wesson, je bila mati Elvisovega deda Jessieja Deeja Presleya. Skupaj je Rosie Presley povila devet otrok, ker pa ni bila poročena, so vsi prevzeli njen priimek. Čeprav uradno ime očeta ni znano, naj bi Rosie vso deveterico otrok rodila nekemu Steelu, tudi indijanskega porekla. Sicer pa je tudi Elvisov ded Jessie ostal zvest družinskemu izročilu. Tudi sam je namreč zapustil ženo Minnie Mae, na sodišču pa je trdil, da ga je dala na čevelj ona. In ime Presley so prvotno zapisovali Pressley, zato je prednike težje poiskati. Prvič se je ime Pressley pojavilo 1754. leta, ko je v Ameriko iz Škotske (morda tudi iz Irske) prišel David Pressley. Prvi znani ameriški prednik se je nastanil v Anson Countyju v Severni Karolini, s sabo pa je pripeljal sina Andrewa. Vendar tudi ime prvega ameriškega prednika ni gotovo. Po nekaterih podatkih naj bi bilo namreč pravo ime Davida Pressleyja Andreas Preslar in naj bi bil Nemec. Še tretji vir pa trdi, da je imel Elvis po očetovi strani walške prednike. Sicer pa sta imeni Presley in Pressley v britanskem slovarju priimkov. Prvi pomeni prebivalca duhovniškega gozda, drugi očiščevalca. Težave pa niso le s predniki. Tudi Elvisovo drugo ime Aaron je sporno. Dobil naj bi ga namreč po očetovem dobrem prijatelju Aaronu Kennedyju. V rojstnem listu so ime zapisali kot Aron, vendar je Elvis, ko je skušal napako popraviti tudi v uradnih dokumentih, ugotovil, da je bil že prvotno evidentiran kot Aaron, čeprav je bila to pravzaprav napaka. Zato pa bi lahko rekli, da je Elvis v ogledalu lahko videl prvotno Ameriko, erotično naravnost škotsko-irskih priseljencev in poteze indijanskih bojevnikov, dostojanstvo in razkol predvojnega juga. Tako raznolik je namreč njegov rodovnik.

Spomini Elvisovo rojstno hišo v Tupelu so obnovili in jo spremenili v pravo kapelo v spomin na prvega rockovskega zvezdnika. Tudi Graceland, kjer je Elvis preživel zadnjih 20 let, so leta 1991 v nacionalni register vpisali kot zgodovinsko poslopje. Takoj za Belo hišo je Graceland, ki so ga za javnost odprli pred dvajsetimi leti, najbolj obiskano posestvo v ZDA. Dnevno si Elvisovo nekdanje bivališče ogleda več kot 4000 ljudi, na leto je to 600.000. Rekordni obisk je Graceland beležil ob 20. obletnici Kraljeve smrti, 16. avgusta 1997, ko se je Elvisu poklonilo 5150 oboževalcev. Starostna struktura – 35 let in več. Po svetu je registriranih 625 Elvisovih fun klubov. Sicer pa je Graceland dobil tudi nakupovalni center, na Graceland Plazi, ki vodi do Elvisovega posestva. Od leta 1987 na dvorcu potekajo tudi obnovitvena dela. V bližini posestva so na ogled Elvisovi avtomobili in letala, med njimi tudi reaktivec Lisa Marie in Hound Dog II, ki ju je Elvisov oče leta 1978 sicer prodal, a sta ju sedanja lastnika leta 1984 vrnila in zdaj služita z ogledi. Še en pomemben turistični korak je bilo odprtje Presleyjevega avtomobilskega muzeja pet let pozneje. Pred tremi leti so nedaleč ob Gracelandu odprli še Heartbreak Hotel, na Elvisovem posestvu pa naj bi kmalu odprli tudi muzej, ki bo pripovedoval zgodbo o njegovem rockovskem vzponu. Vsakoletni zaslužek mesta Memphisa in Gracelanda presega 150 milijonov dolarjev.

Ljubezenska zgodba

Štiriindvajsetletni Elvis je dve leti (1958-1960) kot vojak služboval v Nemčiji. Tam je spoznal 14-letno Priscilo Beaulieu, hčerko ameriškega častnika. Dve leti pozneje, ko je Elvis končal službovanje, je 16-letno dekle iz newyorškega Brooklyna povabil v Graceland. Pet let pozneje, 1. maja 1967, se je eden najbolj oboževanih in posnemanih parov tudi poročil. Na poroko v Las Vegas sta Elvis in Priscila iz Palm Springsa pripotovala z zasebnim letalom Franka Sinatre. Stotim gostom so postregli ostrige, školjke, lososa, jastoga, piščanca in svinjino, vrhunec večera pa je bil, ko sta zaljubljena zakonca zarezala v šestnadstopno poročno torto za 3500 dolarjev. Na poroki sta se Elvis in Priscila prvič zavrtela ob zvokih pesmi Love me Tender, ki jo je Priscila prvič slišala v Nemčiji. Poročni sprejem za ostale drage prijatelje in znance so ponovili še 29. maja na Elvisovem posestvu. Natanko devet mesecev po poroki, 1. februarja 1968, se je rodil Elvisov edini otrok, hči Lisa Marie. Elvis jo je oboževal in temu primerno razvajal. Zakonska sreča je tudi zaradi Elvisovega neprestanega nadzora nad Priscilo kmalu splavala po vodi, zakonca sta se ločila leta 1973, vendar sta ostala v tesnih stikih. Priscila, ki se je kot igralka uveljavila šele po Elvisovi smrti (igrala je denimo v Dallasu in Melrose Placeu), je leta 1985 napisala knjigo spominov, uspešnico z naslovom Elvis in jaz. “Elvis je imel in ima največji vpliv na moje živjenje,” je končala svoje delo. Sicer pa v knjigi opisuje začetke ljubezenske zgodbe v Nemčiji. Bila je ena izmed več milijonov Elvisovih oboževalk, vendar edina, ki se mu je lahko približala. Njuna ljubezen je bila dolgo platonska. Dekle namreč ni moglo predolgo ostajati zdoma, zvečer se je morala vrniti najkasneje do 23. ure, njune zmenke so nadzorovali. Elvis ji je pozneje, ko se je že preselila na njegovo posestvo, omogočil šolanje na memphiški srednji šoli. Končala jo je leta 1963. Priscila v svoji knjigi tudi piše, da je bil Elvis prvi moški, ki ga je poljubila in da je bil celo desetletje tudi edini. Kljub skupnemu življenju z njo ni želel spolnosti, poročiti se je hotel z devico – to trditev je pozneje ovrgel njen novi življenjski sopotnik, ki trdi, da je Priscila priznala, da se je njeno spolno življenje z zvezdnikom začelo mnogo prej. Kakorkoli že, velja Priscilina trditev. Vse naj bi bilo zelo romantično, tudi snubitev. Elvis je Priscilo, ki je že živela z njim, zasnubil na kolenih. Zgodilo se je pozimi leta 1966, kot dokaz ljubezni pa ji je poklonil tri in pol karatni diamantni prstan. Čeprav mnogi trdijo, da je Elvis Priscilo silil v barvanje las in močno ličenje, da bi si bila povsem podobna, in čeprav se je njuna zgodba končala z ločitvijo, je bila Priscila v 60. letih Kraljica.

Padec Elvisova strma pot navzdol se je začela po zasebnem neuspehu. Mamila – tudi Priscila priznava, da sta jih pogosto jemala skupaj -, pa alkohol in razna zdravila so vodila v hude teževe z jetri, v bolnišnici se je zdravil zaradi visokega krvnega pritiska, pljučnice in zaradi težav s prebavili. Ko ga je v sredo, 16. avgusta 1977 ob 14. uri in 30 minut obiskal Jerry Esposito, njegov manager, je v kopalnici naletel na truplo. Zdravnik Jerry Francisco je opravil obdukcijo in sporočil, da je Elvis umrl zaradi kronične aritmije srca, torej zaradi srčnega napada. Ugibanja o dejanskih vzrokih smrti pa seveda ostajajo. In ker prav letos mineva 25 let od zvezdnikove smrti, ko postanejo izsledki javni, si mnogi obetajo, da bodo končno izvedeli, kaj se je zgodilo.

Oporoka Elvis je v svoji oporoki imenoval tri naslednike. Očeta Vernona, ki je umrl leto dni po sinovi smrti, babico Minnie Mae in hčerko Liso Marie. Lisa Marie je svojo dediščino dobila šele, ko je dopolnila 25 let, 1. februarja 1993. Prav ona je ob pomoči mame Priscile poskrbela za ponovni razcvet očetovega premoženja. Pred smrtjo se je namreč radodarni zvezdnik zaradi življenja na robu znašel celo v finančnih škripcih, samo Graceland ga je namreč letno stal pol milijona dolarjev – za vzdrževanje in davke. Prav zato so na pobudo Priscile Presley Graceland kmalu odprli za javnost.

Knjige o Elvisu Prva knjiga o Elvisovem življenju in delu je izšla že avgusta, leta 1977, tik po njegovi smrti, napisala pa jo je njegova strastna oboževalka. Avtorica Mary Ann Thornton je namreč vsak Elvisov korak spremljala od šestega leta starosti. Gre za duhovno izpoved, v katero je bil vključen tudi Elvis. Po Elvisovi smrti je sicer izšlo na desetine knjig, ki so skušale opisati dinamično življenjsko zgodbo kralja rokenrola. Človek, ki je verjel v posmrtno življenje in je bil tesno navezan na družino in prijatelje, je odšel sam in osamljen, težave, ki so ga uničile, so burile rumeni tisk, številne, ki jih je v življenju pustil k sebi, pa so pustile hladne.

Drugi o Elvisu

Kljub temu pa je Elvis bil in ostaja vzornik večih rodov, različnih generacij. Frank Sinatra je denimo leta 1977 od Elvisu dejal: “Elvis je edinstven, nenadomestljiv. Pred več kot 20 leti je izbruhnil kot vulkan, njegov vpliv je in bo najbrž ostal brez primere.” O Elvisu so govorili tudi predsedniki. Jimmy Carter, ki je bil v Beli hiši, ko se je Elvis poslovil, je v uradni izjavi za javnost med drugim zapisal: “S svojo glasbo se je Elvis približal vsem. V vseh nas je stalil led.” Petnajst let po Elvisovi smrti je Kralja v svoji predvolilni kampanji izkoristil tudi Bill Clinton. “Nastopal je z ljubeznijo v očeh. Bil je izpopolnjena lepota. Ko mi je bilo 12, 13 let, sem pred ogledalom tudi sam vadil biti Elvis.” O Elvisu je razmišljala tudi prva dama čevljev, Filipinka Imelda Marcos. “Zelo redko umetnikov talent zaznamuje celo generacijo. Še redkeje je, da jih zaznamuje več.” Elvisov vpliv je popolnoma obrnil glasbeno sceno, posnemali so ga vsi prihodnji zvezdniki – The Beatles, The Rolling Stones S svojo čutnostjo je osvobajal in pustil zgodovinski pečat ne le na glasbeni temveč v celotni pop kulturi.

Elvis Presley - Guitar Man

Komentarji 3

če želiš komentirati, se
muren
muren5 let nazaj

dobro napisano...

KlemenPresley
KlemenPresley5 let nazaj

On je bil in bo Kralj za vse večne čase. Ne le zaradi glasbe, ampak zaradi karizme in čustev, ki so nenadomestljiva.

marko3
marko36 let nazaj

Imaš pa stil za lepo kronologijo,kralja Roken Rola.

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev