Prva svetovna vojna

15. april 2011 ob 11:51 | 3869
Povod za prvo svetovno vojno

Prvo svetovno vojno je sprožil atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914 (Vidov dan) v Sarajevu. Atentat je izvedel Gavrilo Princip, član organizacije »Mlada Bosna«.
Zaradi tega je Avstro-Ogrska, dne 23. julija 1914, izročila Kraljevini Srbiji ultimat, v katerem je zahtevala preiskavo ozadja uboja prestolonaslednika, prepoved protiavstro-ogrskih društev oz. organizacij, opravičilo ... Srbija je 25. julija 1914 odgovorila, da se strinja z opravičilom in razpustitvijo organizacij, ni pa privolila k predlogu, da pridejo avstro-ogrski preiskovalci v Srbijo in pomagajo pri preiskavi.
Avstro-Ogrska je ta odgovor izrabila kot razlog, da je 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji.


Bojišča prve svetovne vojne

V začetku vojne so se v Evropi oblikovala tri bojišča; vzhodna fronta in zahodna fronta, ki sta bili glavni bojišči ter balkansko bojišče, ki se je smatralo kot stransko bojišče. Leta 1915 je v vojno na strani antante stopila še Italija, kar je povzročilo odprtje novega bojišča, t.i. italijanske fronte, katere del sta bili tirolska in soška fronta. Tudi ta fronta je predstavljala le stransko bojišče prve svetovne vojne. Z vstopom Otomanskega cesarstva v vojno pa se je na bližnjem vzhodu oblikovalo še bližnjevzhodno bojišče. Do bojev je prihajalo tudi v nemških kolonijah. Ključno vlogo pa so odigrali tudi boji na morju in na popolnoma novem bojišču, zraku.

Balkansko bojišče

12. avgust (1914) - avstrijska zmaga na Drini
16. avgust - srbska zmaga na Ceru
3. december - srbska zmaga pri reki Kolubari
5. oktober - avstrijska ofenziva na Donavi, Savi in Drini
14. oktobra - iz vzhoda Srbijo brez vojne napovedi napade Bulgarija
---> s tem ji zapre pot do Soluna, kjer so jo čakale zavezniške sile. Dodaten pritisk doživlja iz severa (A-O), zato se je prisiljena pomikati proti Jadranski obali. Srbske enote so se novembra pomaknile preko Črne gorre in Albanije (tam so jo napadla še albanska plemena). Decembra so jih zavezniške sile pričakale ob Jadranski obali in jih prepeljale na otok Krf.

Soška fronta

Italija, ki je ob začetku vojne izstopila iz trozveze, je tehtala možnosti, kje dobiti več. 26. aprila je podpisala Londonski sporazum. Po sporazumu je bilo Italiji obljubljeno ozemlje Tirolske, Trst, Gradiška in Trbiška kotlina, del Kranjske, Istra, severna Dalmacija,... ob primeru zmage. Pogoj je bil, da Italija v mesecu dni napove vojno Avstro-Ogrski. In to je storila 23. maja 1915. Na dolgi črti od Karnijskih alp do Tržaškega zaliva se je odpra Soška fronta.
marec 1916 - Italijani poskušajo zavzeti Gorico in Tolmin (5. in 6. soška bitka)
maj 1917 - 11. soška bitka - italijanska zmaga na Krasu in Banjiški dolini
Do zdaj je bila močnejša italijanska vojska, vendar v vseh enajstih bitkah ni prišlo do večjih premikov fronte.
24. oktober 1917 - 12. soška bitka - Čudež pri Kobaridu - avastrijski vojski uspe silovit preboj fronte med Bovcem in Kobaridom in zmaga nad italijansko vojsko.

Zahodna fronta

avgust 1914 - Bitka na Marni - nemci poskušajo prodreti do Pariza, ustavijo se nekaj deset kilometrov pred Parizom na reki Marni
Za zahodno fronto je značilna Pozicijska vojna - vojaki se vkopajo v roke in jarke, se branijo z mitraljezi in topovi. Za tak način boja so značilni počasni premiki, večinoma ob velikem pomanjkanju vojakov.
21. februar - 16. december 1916 - bitka za Verdun - nemška ofenziva, ki traja 300 dni, velja za najbolj izčrpajočo bitko v dotedanji vojni zgodovini, kajti nemci zberejo vse moči in jo koncentrirajo v to eno strateško točko, da bi uničili francoze.
Julij 1916 - bitka na Sommi - britanska protiofenziva, da bi razbremenili napetost pri Verdunu in Vzhodni fronti
V začetku leta 1917 so francoske sile doživele neuspeh na fronti, kar je povzročilo številne dezertacije.
Aprila 1917 so se na strani antante v vojno vključile ZDA. V vojno so stopile iz gospodarskih razlogov: zaradi dolgov, ki so ga Združenim državam dolgovale antantne države in tudi potop mnogih ameriških ladij, ki so jih iz oceana izbrisale nemške podpornice s torpedi.
Povod za ameriški vstop v vojno je bila potopitev britanske potniške ladje Lusitanije, na kateri je bilo tudi mnogo američanov.
Septembra 1918 so britanci in francozi s protiofenzivo, ki jo je vodil francoski general Ferdinand Foch, prebili frontno linijo na Marni in nemce potisnili na rob poraza.

Vzhodna fronta

Istočasno z Zahodno fronto so se boji avgusta začeli tudi na vzhodni fronti. Na severu so se proti Rusom bojevali nemci, na jugu pa močnejši avstrijci.

8. avgust - nemška zmaga pri Tannenbergu
23. avgust - neuspešna avstrijska ofenziva na Visli
november - boji v Galiciji
Leta 1917 so se boji na Vzhodni fronti končali. Caristična avtokratska Rusija je pričela propadati, izbruhnila je revoluvija. Rusija pa ni mogla hkrati voditi revolucije in bojev na fronti. Zato so rusi decembra 1917 podpisali premirje.
3. marca 1918 so podpisali separatni mir (ločen od drugih držav) v Brest- Litovsku - z Nemčijo.
Za vhodno fronto je do leta 1916 značilna bliskovita, dinamična vojna, potem jo zamenja značilni pozicijski način bojevanja.

Vojna na morju in v kolonijah

poleti 1915 - neuspeli poskus britanskega izkrcanja na polotoku Galipoliju v Daranelah (da bi obkolili Nemčijo)
poleti 1916 - pomorska bitka pri danskem otoku Jutlandiji med Nemčijo in Veliko Britanijo. Britanci so sicer imeli večje izgube, vendar so se nemci umaknili. Zato si uboji priznavajo zmago.
1916 - turška zmaga nad Britanijo v Perziji in Rusijo v Zakavkazju
september 1918 - dokončna britanska zmaga nad Turčijo - propad Turškega imperija.




Nova orožja:
- tank (prvič uporabljen britanski tank v bitki na Sommi)
- letala
- strojnice
- topovi
- metalci ognja (prvič pri Verdunu)
- živčni bojni plini - iperit (Ypres)
- podmornice s torpedi
- cepelini




Konec vojne

Bulgarija, ki ni zdržala pritiska na solunski fronti, je kapitulacijo podpisala že septembra 1918. Turčija je premirje podpisala 30. oktobra, Avstro-Ogrska 3. novembra. Zadnja je kapitulacijo podpisala Nemčija, 11. novembra. 1918.

Posledice vojne

- nastanek 9 novih držav: Finske, Latvije, Litve, Estonije, Poljske, Češkoslovaške, Kraljevine SHS, ..
- propad treh evropskih imeprijev: Avstro-Ogrske, Turškega cesarstva in carske Rusije
- pomanjkanje hrane, osovnih potrebščin v zaledju, nalezljive bolezni, visoka inflacija, propad mnogih industrijskih obratov
- med vojno moška dela v industriji prevzemajo ženske, kar jih sili v večjo samostojnost. To jih spodbudi, da se po vojni začnejo boriti za svoje pravice

- zastrašujoče število žrtev:
10 milijonov padlih na frontah
10 milijonov umrlih zaradi posledic vojne
20 milijonov ranjenih
12 milijonov vdov in sirot

- velika materialna škoda: uničene zgradbe, spremenjena kulturna podoba pokrajin, raztreljeni vrhovi gorskih prelazov

Vir: wikipedia

Komentarji 2

če želiš komentirati, se
dadada123
dadada1236 let nazaj

Res je žalostno,kaj lahko človek stori sočloveku.Da ne pozabim večkrat pogledam knjige,ki jih je napisal Vasja Klavora,Pa tudi pokopališča in kostnice so še vedno neme priče naše norosti.LP

stepskivolk
stepskivolk6 let nazaj

In potem je bila še 2.svetovna vojna, kjer je bilo ogromno aviacije in bombandiranj,ter čezoceanskih prečkanj z velikimi ladjami...potem se pa sprašujejo glede tople grede. Avioni in velike bojne ladje ne grejo na elektriko...

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev