iluzija ali resnica?

19. julij 2010 ob 14:54 | 210
Življenje nas iz dneva v dan uči, nam krajša naše iluzije. Nekateri med nami butamo z glavo v steno, ker želimo tisto, o čemer sanjamo. Iluzije. Resnično sem se začela spraševati, če obstaja nekaj nadnaravnega, če obstajajo moje sanje v resničnosti. Sem prezahtevna? Želim nekaj, kar se nikoli ne bo uresničilo? Vsi poskušamo živeti, da bi bil vsak dan srečen. Pa se vprašamo kdaj, kaj nam največ pomeni? Se vprašamo, katere vrednote naj bi imel človek, ki ga bomo spustili k sebi, ki ga bomo spustili, da bo ob nas? Ali gledamo le trenutno stanje, ali gledamo to, da nam bo še vedno lepo, tudi ko bomo stari, zgubani, bolni? Se lahko zanesemo na človeka, ki je ob nas, ali bomo vedno čakali iz dneva v dan, kaj se bo zgodilo? Ja, nekaj časa je to zanimivo, vendar slej ko prej postane moteče. Vsak dan slišim kako misel na temo, kaj je ljubezen. Lepo je poslušati o svobodni ljubezni, o ljubezni večni kot je večno vesolje, o ljubezni, ki je goreča in brezpogojna, o ljubezni, ki je romantična, nežna iz dneva v dan vse življenje... iluzije... lahko je taka, če si jo predstavljamo tako. Lahko je taka, ker si želimo tako, vendar je tudi bolečina hujša, ko pademo na zemljo... Naši možgani delujejo tako, da se tisto, kar si želimo, resnično dogaja v naših glavah... iščemo najmanjše drobtinice, da bi zadovoljili svoje sanje o neskončni ljubezni... iščemo namige tam, kjer jih nihče drug ne bi videl, le mi, ki ljubimo, jih najdemo...Ko hočemo, vidimo ljubezen v očeh drugega, ko hočemo, slišimo pesem, ki jo ljubi objavi, in si predstavljamo, da je namenjena nam... Vse to se dogaja v nas samih, ker je vse preveč ljubezni v filmih, kjer jo poveličujejo, ker je vse preveč poveličevane ljubezni v knjigah, ki jih preberemo. Zato jo tudi sami precenjujemo, hočemo nekaj nemogočega... a samo ljudje smo, nismo režiserji, da bi ustvarili noro romantične scene, da bi ustvarjali domišljijo...Ravno tako sem slišala o ljubosumju, kako ne maramo ljubosumja! Ja, tudi sama ga ne maram. Pa vendar moramo sami ustvariti vzdušje, da ne pride do njega. Sami moramo ustvariti zaupanje, ker če obstaja kakeršenkoli dvom, bo ljubosumje s svojimi lovkami pokukalo na površje. Pa smo spet tam, ko trdimo, da želimo ljubemu le srečo, zakaj potem ljubosumje? Iz strahu? Iz dvoma, ko nismo prepričani v njega? Vem, kaj pomeni 100% zaupanje, vem, kaj pomeni, če se lahko zaneseš na nekoga, ko veš, da bo ob tebi, kadarkoli ga boš potreboval... Takrat ni dvoma o ljubosumju. Ko veš, da ti človek zaupa, ko čutiš, da je s teboj. Velikokrat se sami zapletamo v svoje pajčevine dvoma. Prava ljubezen, vsaj pri meni, ne bo vzcvetela iz strasti, ne bo vzcvetela od lepote telesa! Lahko me pritegne, vendar bo zaljubljenost minila in tisto kar bo ostalo, bo odvisno, če bo vzcvetela ljubezen, ki bo temeljila na iskrenosti, prijateljstvu, fair playu... Ko mi bo lahko pogledal v oči in mi rekel, rad te mam, ko bo ponosen na to, da je z mano, tako kot jaz, da sem z njim... ko bo v pogledu toplina...prava toplina, ne iluzija v moji glavi...ko se ne bo potrebno ograditi pred bolečino, ampak bojo solze sreče, žalosti privrele na dan, in bo roka objela mojo ramo... majhne pozornosti so tiste, ki naredijo ljubezen veliko, iskren pogled v oči, odgovornost, ki naj bi jo imeli do nekoga, če ga ljubimo in on ljubi nas... velikokrat je potrebno potlačiti svoj ego, velikokrat je potrebno požreti svoje besede, če želimo, da ljubezen raste in se razvija... tudi jaz sem velikokrat rekla, da ne bom tega, ne bom onega, pa vendar sem požrla svoje besede, da sem dokazala svojo ljubezen... ne zato, da bi ga prepričala, naj me ljubi, ker si to želim... vsak mora sam do tega, če ljubi ali če ne ljubi, nikomur ne moremo vsiliti ljubezni... pač pa zato, ker je v meni iskrenost, poštenost in fair play močno v ospredju mojih vrednot, zato ker si želim, da me bo obenem ljubil in mi bil iskren prijatelj!

Komentarji 2

če želiš komentirati, se
aknardaj
aknardaj7 let nazaj

Odlično razmišljanje...ljubezen ni nekaj,kar je v zraku...ljubezen so trdna tla !

stuuupid
stuuupid7 let nazaj

hvala za pohvalen komentar, vedno pač napišem kar mislim, ... vesela sem komentarja, tebi pa želim lep dan...:))))

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev