ljubezen ja ali ne?

11. avgust 2010 ob 13:42 | 239
Pred nekaj dnevi sva s prijateljico sedeli ob kavi in čvekali o vsem mogočem, tako je tema nanesla na to, če obstaja razlog, da zapustiš družino, prijatelje, vse ki jih imaš rad in se preseliš na drug konec sveta...

"Ni variante!" je rekla, "Ti bi se lahko?"

Le sekundo sem potrebovala, da sem ji jasno in glasno odgovorila pritrdilno. Kajti za mene je dom ljubezen, za mene je dom sreča. Glavno vodilo je moje srce, ki me vodi in če bi moje srce bilo na drugem koncu sveta, bi mu sledila domov. Kar pa ne pomeni, da bi zapustila svoje domače, svoje prijatelje, tiste ki jih ljubim tako ali drugače. Vračaš se, kjer si preživel otroštvo, vračaš se, kjer so tvoje korenine, vračaš se prijateljem, a obenem živiš svoje življenje tam, kjer si želiš. Ljubezen v srcu je tista, ki te vodi kamor se boš zakoreninil. Tista ljubezen, ki stopi čez vsako podrto drevo, ki se znajde na njeni poti, tista ljubezen, ki vnaprej ve, da bo preplezala vsak vzpon in preživela vsak padec. In če nam je dana sreča, da jo najdemo, oziroma bolje rečeno, da ona najde nas, jo znamo ceniti?

Ljudje smo čedalje bolj zapleteni v svoje življenje, čedalje bolj gledamo na sebe, da redko še znamo prisluhniti in se vživeti v drugega. Mogoče nočemo? Mar ni lažje reči:" Sem svoboden, počnem lahko kar me je volja? Hodil bom po poti, ki se tebe ne tiče?" Ljubimo, če mislimo tako? Ali ljubimo in se skrivamo za masko NE-GANE-ME-KAJ-TI-MISLIŠ, ker se bojimo bolečine, ker smo preveč ponosni, da bi izdali svojo ljubezen pa na koncu ugotovili, da smo se zmotili? Ali pa ne ljubimo dovolj, da nas resnično ne gane, če bomo koga prizadeli in nam to, da lahko počnemo kar nas je volja, resnično več pomeni kot oseba, ki nas ljubi?Takšen odnos težko prestopi deblo, ne more preživeti padca, saj je preveč utrujen, preveč lačen ljubezni, da bi se boril za obstanek... Se mogoče kdaj vprašamo, kam drvimo? Si v življenju želimo iskrene, nezlagane ljubezni, ali pa življenja, kjer smo pomembni le mi sami? Pravimo, da nočemo biti zavezani, da nočemo odgovornosti, ki jo prinaša odnos, hočemo svobodo... Pa se počutimo zvezane, če iskreno ljubimo? NE, ne čutimo obveznosti, ne občutimo zvezanosti, temveč nam je v veselje, če lahko za to osebo naredimo kaj, če lahko preživimo prijetne trenutke le z njo... in nihče drug ne more pritegniti naše pozornosti, nihče drug ne more izriniti te osebe iz naših misli, pa ni važno koliko ljudi se sprehaja okoli nas, vidimo le eno osebo... Ko se dva drug pri drugem zavesta tega, lahko prižgeta luči prihodnosti, kajti le taka ljubezen je sposobna dajati tudi svobodo.

Pa še to se sprašujem že dolgo časa... Le kam prekleto so izginile vrednote, ki so bile včasih tako pomembne? Sta res odkritost in poštenost tako malo vredna, da ju tako redko srečaš? So res bolj pomembni naši lastni užitki, kot pa zvestoba? Je res bolj pomembno to, kdo kaj ima, kot iskren poljub zjutraj, ko se zbudiš? Če si na to odgovorimo pritrdilno, je res bolje , da uživamo v svojih užitkih sami s sabo, kot pa da zadajamo trne bolečine v osebe, ki si niso zaslužile takega ravnanja, osebam, ki želijo le ljubiti in biti ljubljene..

Komentarji 4

če želiš komentirati, se
tota-babica
tota-babica7 let nazaj

Ej ti moja draga prijateljica, kako si to resnicno zapisala, ko sem prebrala sem spet z ponovno zacela z branjem. Samo kaj ko nase zivljenje je lahko zelo lepo ali pa zelo kruto, to si pa v vecini moramo sami sebi reci DA ali NE...
Med branjem sem zraven razmisljala, hvala Bogu, nikdar mi ni bilo hudo v mojem osebnem zivljenju (drugo je bolezen)...Srecna sem da imam razumevajocega moza, otroke, vnuke in seveda svoje prijatelje, brez njih babice danes ne bi bilo tukaj...HVALA TI ZA TAKO CUDOVIT BLOG...ne morem da ne kliknem f kaj ti ta blog si zasluzi, da ga prebere cim vec prijateljev....Zelim ti se vec razmisljanja in pisanja , bodi recna to ti je dano ... Lep dan in vse dobro spostovana prijateljica.

stuuupid
stuuupid7 let nazaj

hvala, hvala ti za lep komentar, vsi si zaslužimo srečo in da... tako kot si napisala sami rečemo da ali ne...naredimo in izberemo, kar si želimo...bolečina je pa del rasti, če ne bi večkrat v življenju izgubila, če ne bi tudi padla, pa se spet vstala, mogoče ne bi znala tako ceniti tega, kar je lahko lepo...zato je moje življenje pestro, menjava vzponov in padcev, sreče in bolečine...ampak sama si izbiram pot, nihče in še enkrat nihče ni kriv, tudi če kdaj boli, kajti ta bolečina mi da misliti, da se trudim, da sama ne bi zadajala tega drugim... v vsakem zlu je nekaj dobrega in to še kako drži...res sem vesela da ti je všeč, tebi pa želim, da ti ostane tako kot je, da ti ne bi bilo hudo nikoli v življenju... lep dan tudi tebi :))))

Pehta44
Pehta447 let nazaj

Trikrat sem prebrala ta tvoj blog iz katerega diha razmišljanje duhovno zrele osebe...Tudi sama sem si večkrat postavljala podobna vprašanje in prišla do podobnih odgovorov....
Zadnji odstavek pa je dal zlato piko tvojemu razmišljanju in prišla si do zaključka, s katerim se 100% strinjam.....Tisti, ki ni sposoben ceniti odkritosti in poštenja, tudi nikoli ne more iskreno ljubiti, kajti prave ljubezni sploh ne pozna, preveč ima dela s samozagledanostjo.... zahteva pozornost le za sebe, drugih mu ni mar....a v pravem odnosu, pa naj bo to med prijatelji, družino ali partnerji, morajo nitke vedno teči v obe smeri...vedno morajo tudi enaka pravila veljati za enega, kot drugega.....to je potem osnova za tisto pravo ljubezen, pravo svobodo, ki ne povzroča bolečine, pač pa ti nudi neizmerno zadovoljstvo.....lepo je dajati in prejemati...eno brez drugega ne gre....
Ta tvoj blog je napisan v odličnem stilu in ima bogato VSEBINO, vredno razmisleka in vsak sam sebi bi moral postaviti in si odgovoriti pošteno na vprašanja, ki si jih nanizala.....Edino, kar me veseli pa je, da vendar, čeprav na žalost ne pogosto....vendarle odkrijemo, da imajo te vrednote, ki si jih opisala, še pravo veljavo.....
Hvala, da si ta tvoja razmišljanja podelila z nami....napiši kmalu še kaj, lepo je brati kaj tako vsebinsko bogatega....lp :))

stuuupid
stuuupid7 let nazaj

pehta, izredno vesela sem bila tvojega komentarja, kajti ko ti nekdo kot si ti, napiše takšen komentar, vem, da sem na pravi poti...HVALA TI, kajti vem, da pri tebi lahko računam na odkritost, te vrednote živijo v tebi, to je bogastvo, ki se ga nekateri ne zavedajo in ja... ljubezen je svoboda, če je odnos pravilen, če poteka,kot je prav, nekateri pa svobodo odnosa razumejo popolnoma narobe... ali pa ga hočejo tako razumeti... vesela sem in še enkrat hvala, da si brala s srcem, da si začutila preko črk mene... :))) lep dan ti želim prijateljica in vse lepo...:))

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev