Boj s tajniškimi stereotipi

17. oktober 2008 ob 19:51 | 2363
Zgodbe iz pisarne tajnice leta

Ali ni internet ena krasna stvar? Cel svet na dosegu tipke. Vtipkaš iskani pojem, počakaš delček sekunde in tu je: kup zadetkov! V polno. Ali pa tudi ne...

Tako sem oni dan kar tako v iskalnik vtipkala besedico tajnica. Minil je le trenutek in na ekranu se je izpisalo 481.000 zadetkov. Pogled mi zastane na petem po vrsti. Video seksi tajnica?!

Ponovno vtipkam pojem, tokrat poslovna sekretarka. Kar 824.000 zadetkov! Z zanimanjem jih pregledujem … Zanimivo, na 24. mestu video seksi skrita kamera, kjer je glavna akterka poslovna sekretarka! No, pa raziskujmo naprej … Vtipkam poslovna asistentka. Tokrat se izpiše le 7.840 rezultatov in med prvimi petdesetimi ni zadetka, ki bi se navezoval na erotično vsebino. Odlična iztočnica za stereotipno razmišljanje o seksi blond tajnicah v kratkih krilih, ki si ga ustvarimo že s preprostim iskanjem po svetovnem spletu …

Saj se vam je zagotovo že zgodilo? Opazka. Komentar. Pomenljivi veleumni izreki na temo dolgonogih svetlolasih lepotic, sedečih pred računalnikom (čemu že ta služi?) v pisarni, ki se vsake toliko časa sprehodijo do čajne kuhinje, tam pripravijo opojno poživljajočo pijačo, jo zibaje v bokih postrežejo ter se vrnejo na svoje prostore - kot kulisa fikusa v kotu!

Meni se je. Kar nekajkrat. Še posebej v zadnjem času, odkar imam naziv tajnica leta 2008. Nerazmišljujoč in ne vedoč, kaj sploh pomeni ta naziv, pa tudi poklic tajnice/poslovne sekretarke/asistentke na splošno, so me, pametnjakoviči, veselo pobarali, da zdaj pa res zagotovo skuham najboljšo kavo!?

Pa da ne bo pomote: prav nič nimam proti kuhanju kave, še rajši jo pijem. A da sta pojma tajnica in kava tako neločljivo povezana ter kontekstualno poudarjena - to me zares moti. Ne maram posploševanja, a dejstvo je, da so stereotipi o tajnicah v naši družbi še kako prisotni. In tisti, ki o našem poklicu ne vedo nič ali pa zelo malo, »skrbijo« za to, da ti ne utonejo v pozabo. Žal.
A gotovo lahko največ proti temu naredimo prav same. Morda se zdi že oguljena fraza, a vendar je res: začnimo pri sebi, začnimo ceniti sebe in svoje delo. Verjemimo vase. Ne dovolimo nizkotnih komentarjev na svoj račun ali na račun tajniškega dela, za katerega dobro vemo, kakšno je dandanes: zahtevno, globalno spreminjajoče se, dinamično, stresno.

S svojim profesionalnim odnosom do dela bomo gotovo vplivale na ljudi okoli sebe in ostalo okolico. Morda ta vpliv ne bo vedno po volji stereotipsko razmišljujočim, a vedeti moramo, da je to edina pot, ki bo izkoreninila večna brezpogojna povezovanja tajnice s kuhanjem kave, kratkimi krili, visokimi petami ... Sama pogumno stopam po tej poti. In nisem osamljena, kajne?

Ob tem razmišljanju, ki naj sega tudi širše, se mi je v misli prikradla Platonova misel: »Ne poznam nobene zanesljive poti do uspeha in samo eno, ki nas prav gotovo pripelje do neuspeha: če hočeš vsakomur ustreči.«

Avtorica besedila Betka Štefanič, objavljeno v reviji Poslovna asistenca, oktober 2008.

Komentarji 1

če želiš komentirati, se
klopotko
klopotko7 let nazaj

draga tajnica, ne se jezit o tajniških stereotipih. Obstajajo o policajih, dimnikarjih, poštarjih...itd. Preveč je vsega, da nekaj ne bi bilo res...V vsakem je kanček resnice...haha....ne se jezit, škoduje lepoti. Tajnice morate bit lepe... pozdrav... :-)

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev