Čaša radosti...

03. marec 2014 ob 12:28 | 61
Rad poslušam brenčanje čebel med cvetjem na soncu,
Njihova monotona melodija je zame slajša od medu,
Kajti medtem, ko se sence premikajo proti poldnevu,
gredo moji srečni možgani svojo pot,
v zaželeno deželo, na katero so uglašeni.

Rad poslušam pihanje vetra med zardelimi cvetovi,
In ko se nežno cvetje osipa, gledam, kako se osuje,
opazujem padanje vsakega cvetnega lističa
na smaragdno trato, a brezdelni um prikliče,
šumenje valov.

Rad ležim na travi,
in tavam s pogledi proti zemlji ter proti nebu,
medtem ko umirjeno premišljujem,
koliko najčistejših zadovoljstev,
nudi zemlja v svoji radosti,
kdor vzame čašo življenja v presojo,
se ne zmeni za nič drugega kakor za njene žareče blagoslove.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev