NADZOROVANA LIKVIDACIJA BANCNE POŠTENOSTI

22. september 2013 ob 16:48 | 420
NADZOROVANA LIKVIDACIJA BANCNE POŠTENOSTI ALI NATEG, VREDEN
OBCUDOVANJA

OBRAZEC ORGANIZIRANEGA ROPA

Imam prijatelja briljantnega uma. Je financni analitik v neki svetovalni družbi in pogovor z
njim je vselej podoben ucni uri iz bancništva.


Sedla sva h kavi, toda tema, nadzorovani stecaj Pro in Factor banke, je seveda zahtevala, da si
narociva dvojnega, škotskega.
»Torej«, je rekel in šel z roko skozi neukrotljive lase, »najprej moraš vedeti, da Factor in Pro
banka nikoli nista bili normalni banki. Probanka je na zacetku sicer imela to ambicijo, odprla
je celo nekaj šalterjev, mislim, da 14, toda po prihodu gospe direktorice in njenih stricev je
tudi ta banka krenila po poti Factor banke«.
»In to je?«
»Oh, najlažje bi to poimenoval »virtualno mešetarjenje z denarjem«, z namenom, da se ta
slednjič
znajde v pravem žepu«.
»In kako je to potekalo? In zakaj danes likvidacija?«


»Ta nacrt likvidacije bo verjetno najvecji nateg po ropu bank, ki ga je izpeljala RKC. Ce
pravim, da to nikoli nista bili normalni banki, namenjeni poslovanju z obcani na šalterjih,
mislim s tem, da sta bili že od vsega zacetka namenjeni virtualnemu plenjenju.
Potekalo pa je to plenjenje je na razlicne nacine, saj so bili gospodje, in gospe, seveda,
inovativni. Pokazal ti bom samo en izdelan obrazec, ki je bil uspešen v številnih primerih.
Torej: Gospod (reciva: gospod J., da bova bliže dejstvom), gospod s solidnim politicnim
pedigrejem, pride k gospe direktorici in pove, da potrebuje 15 mio evrov posojila. Rabi jih za
nakup nepremicnin in v garancijo ponudi vpis hipoteke na nepremicnine, ki jih bo kupil.
Pokaže cenitev (ki jo jeizdelal njegov prijatelj), po kateri so nepremicnine vredne 25 mio
evrov, in predpogodbo o nakupu.


Gospod seveda takoj dobi posojilo. Ker želi postati »prijatej banke in prvorazredni vlagatelj«,
takoj odpiše 3 mio in jih kot depozit »vloži«, torej pusti v banki. Ko hoce realizirati pogodbo


o nakupu, »presenecen« ugotovi, da je na nepremicnine vpisan zemljiški dolg. Razdre
pogodbo in toži prodajalca za vrnitev kupnine, ki jo sicer nikoli ni placal. Vse tece po
dogovoru. Gospod ima denar. Banka je opravila uspešno transakcijo: pridobila je depozit, dala
je posojilo, v rokah ima (ponarejeno) cenitev vrednosti nepremicnin in potrdilo o dovoljenem
vpisu hipoteke. Na tej podlagi banka lahko najame mednarodno posjilo, direktorica pa si
izplaca nagrado.
Za pravdo o nevplacani kupnini bodo odvetniki poskrbeli, da bo zastarala. Ker pa
posojilojemalec ne more vracati posojila, ga reprogramira. Kar banka svojemu pomembnemu
depozitarju seveda odobri brez prigovorov. In posojilojemalec potegne crto: 3 mio depozita, 2
mio stroškov za cenilca in odvetnike, cistih 10 mio operativnega kapitala.
In zdaj pride cešnja na torti: ker g Jazbec preprica politiko, da mora država garantirati
izplacila vlog oz depozitov (oz sprejeti metodo »nadzorovanega prenehanja poslovanja
bank«), zdaj g. J zahteva vracilo 3 mio, ki jih dejansko nikoli ni vplacal!


In ima vse pravne argumente, da jih bo dobil!«

IN KAJ SE BO ZGODILO?

»Nic. Ce bi bila to Amerika, bi takoj blokirali premoženje vsem clanom uprave in clanom
nadzornih svetov, njih pa poslali v preiskovalni pripor. Ponudili bi jim visoko varšcino, z
dogovorom, da jim v primeru, da zbrišejo, ne zapade samo varšcina, ampak ostane
premoženje blokirano do konca sodnega postopka. Nato bi te virtualne vlagatelje povprašala
po izvoru denarja in placilu davkov. Seveda ga niso placali, saj se ta denar ni nikoli pokazal
na njihovem racunu kot prihodek.

Toda mi nismo Amerika, naš kapitalizem ima še vse znake dogovorne ekonomije in
tovarišijskega poslovanja, levega in desnega in navskrižnega. Plenilci se ne locijo po
ideologiji, temveč
po uspešnosti. In zvezah, ki to uspešnost zagotavljajo. Ker so med
uspešnimi posojilojemalci vsaj tri kronane glave slovenske politike, 4 prosluli odvetniki (ne
vsi 4 za svoj racun!) in nekaj politicno nevtralnih podjetnikov, ni druge možnosti, kot
»nadzorovan stecaj«. In to prej, kot bo zacela delovati evropska financna unija, da se v
slovenskem prostoru slucajno ne pojavijo imena teh uspešnih posojilojemalcev«.
»Kaj pa, ce bi ta imena bi zahtevali že zdaj«.

»Ne, hranilne vloge in bancno poslovanje so zasebna stvar. Celo Nataša bi morala v svoji
pravicniški vnemi zavrniti vsakega, ki bi zahteval obelodanjanje imen teh falotov«.
»Toda bancniki trdijo, da niti v Factor niti v Pro banki ni pomembno število depozitarjev ou
»varcevalcev« z vlogami nad 100.000 evri«:
»Danes. Vecje srake so odletele in odnesle, kar se je odnesti dalo, torej vecje vloge, saj niso
povsem verjele, da bo uspela prevara, imenovana »nadzorovani stecaj«. Odnesli so torej vloge
(pravzaprav so prav s tem povzrocili sesutje bank!), pustili pa nekajkrat reprogramirane in
nevracane dolgove. O njih pa je takointako pomanjkljiva in selekcionirana dokumentacija, kar
je slovenska posebnost«.

»Je to splošen obrazec?«

»Definitivno: Spomni se prirocnega požara na Kmetijskem ministrstvu pred leti, ko je EU
zahtevala podatke, kdo vse je dobil kmetijske subvencije. Ali vloma v Prometno ministrstvo
in kraje sedmih racunalnikov, ko so zaceli iskati odgovor na vprašanje, kdo ponareja
zapisnike. Mislim, da bi lahko potegnili tudi paralelo med zamenjavo direktorja na Dursu in
»osiromašenim«, bolje receno, selekcioniranim spiskom davcnih dolžnikov. Da o
»korigiranju« podatkov v spisku »Udba.net« sploh ne govorimo, to je že stara zgodba. Sploh
pa, ali nisi tudi ti v enem zadnjih blogov, ko si pisal, kako sanjaš Bratuškovo, pisal o tem,
kako ji nek Andrej pred nosom sežiga bancne dosjeje? Tisto je bila žebljica na glavico!«

KAJ LAHKO STORIMO?

»Pravzaprav nic, dokler se v osnovi ne zamenja vecji del slovenske politicne nomenklature in
sistem njihovega nominiranja«.
»Je tako hudo?«
»Še huje. Ne gre samo za tiste, ki so kontaminirani, gre tudi za tiste, ki so prestrašeni ali
naivni. Tudi, ce slutijo, kaj se dogaja, tišcijo glavo v pesek. Oglasijo se šele potem, in še to
samo nekateri, ko postanejo prirocni, ponavadi vnaprej doloceni krivci za vse«.



»Kot npr. g Krašovec v znani cerkveni plenilski zgodbi?«
»Da, seveda. Ali pa prirocno umrejo, ce obstoji nevarnost, da postanejo kronske price, kot v
naših patriotskih igrah«.


»Kaj pa vstajniške zahteve? Kakšna je lahko njihova vloga?«
»Ah, tudi to je slovenska folklora. Sicer pa, kdo pa pravi, da so tisti, ki po ulicah kricijo
»ujemite tatu«, zares pošteni? Mogoce samo niso imeli priložnosti, da bi kaj pomembnega
zdrpnili. Zame je tisti, ki ponaredi potne stroške za 300 evrov, enak lump, kot tisti, ki »odtuji«
3 mio. Razlika ni v znacaju, temveč
v dosegu!«


»Hoceš reci, da sužnji ne sanjajo svobode, temveč
to, da bi postali gospodarji? Da so vstajniki
neuspešni zato, ker ne želijo spremeniti sistema, temveč
le zamenjati »pokvarjene«?«
»V glavnem. Vecino ostalega je literatura. Saj si bral, da je po tej krizi v ZDA bogati sloj, ki
predstavlja en odstotek vsega ameriškega prebivalstva, svoj delež bogastva povecal skoraj za
cetrtino!«


In sva narocila vsak še enega dvojnega; jaz z vroco vodo.


Avtor: Emil Milan Pintar

Komentarji 4

če želiš komentirati, se
marko3
marko33 leta nazaj

Sve če ovo narod da pozlati je nekoč dejal tov.J.

whisky
whisky3 leta nazaj

določeni bodo zjebal vse........

klopotko
klopotko3 leta nazaj

sem brez besed... in brez sape tudi.. ker sem pozabil dihat...

whisky
whisky3 leta nazaj

se nardi...

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev